Spomini starega gojizarja Sveti Križ nad Belimi vodami

 19.9.2026.

Ja to sem pričela pisati že pred tremi dnevi, ampak sva bila vsak dan na poti, torej danes  nadaljujem ...

Ker je te dneve treba izkoristiti ,prevroče pa tudi ni lepo je če se lahko izogneš hrupu v dolini, sva se odločila na hitro ,da se na potiva na Sveti Križ nad Belimi vodami. ALI ... PASTE-Oslovska gora je nekdanje in zgodovinsko ime za Kriško goro oziroma hrib Sveti Križ, ki se dviga nad Belimi Vodami v bližini Šoštanja in Velenja. [1, 2]

Ime izhaja iz preteklosti, ko so menihi iz Gornjega Grada na ta vrh prinašali past svoje osle. Danes je ta lokacija izjemno priljubljena izletniška in romarska točka v Šaleški dolini- več pa če koga zanima:

 https://www.google.com/search?q=oslovska+gora+velenje&oq=OSLOVSKA+GORA&gs_lcrp=EgZjaHJvbWUqBwgBECEYoAEyBggAEEUYOTIHCAEQIRigAdIBCTk2NThqMGoxNagCCLACAfEFpW1RdlCmfy4&sourceid=chrome&source=chrome.rb&ie=UTF-8

TOREJ :               

Odpeljala sva  se   skozi Šoštanj in Penk ,kjer stoji  nad cesto , cerkev svetega Mihaela Z dvignjenim mečem-.
Ter skozi Florjanski graben, ob potoku Florjanščicapod cerkvijo sv Florjana ,

ob lepih kapelicah

do  koncu "grabna"  kjer   cesta  kmalu zavije v hrib do Belih voda.

Nato pa navzdol do slemena , ali sedla kjer stoji križ  s klopco. Kjer sva velikokrat počivala, kadar sva šla od Savineka na Sv. Križ.

A tokrat ne sva s ezapeljala še kakih 50 metrov do ivinka v gozdu, kjer sva parkirala, kajti počutje ni bilo ravno za pohvaliti. 

Nato pa nekaj časa po asfalti cesti do odcepa, kjer sva zavila na desno po na novo urejeni, a kar blatni cesti v strmino.
tu je sedaj vse tako spremenjeno, nove   gozdne ceste, tako da sem sprva mislila fa ne greva prav..

No kljub vsemu sva kar relativno  hitro prišla ob ogledu številnih volčjih češenj do ovinka  


Tu s je cesta lepša in korak tudi hitrejši.

No tu sva se malo odpočilka, in da je izgovor sva se tudi slikala, da pošljeva pozdrave najinim Facebook prijateljem .

Nato pa sva iz ceste zavila navzgor.

Od kodesr sva med krošnjami uzrla Konečno planino., kjer sva bila pred casom ob nabiranju koprivoega semena..

Vreme je bilo oblačno , tako da je tudi vidljivost bila temu primerna.

Kar kmalu sva prispela do ceste  ki sva jo obšla ter se  namesto po njej ,napotila po strmini na vzgor do cilja.

Tukaj je bilo toliko šipka, nekaj je bilo že branega.

Letos sva bila tukaj sedaj drugič. Ja sva nameravala , kot prejšja leta, da bi še poleti prišla sem gor, ampak eno so načrti drugo pa realnost. Nekaj vročina, nekaj pa  sva letos ubirala tudi nove poti, ki pa seveda zahtevajo svoj čas.

Namesto po stopnicah, hm  včasih so pravili ha ha (če greš po kolenih po njih, ti ni treba sedem let k spovedi)  no midva , kot navadno greva po strmini navzgor, dokler še lahko, sva šla na levo ob ograji in nato na vrh do  oddajnika tudi tokrat  sva naredila tako.

. Tu pa  sva se oddahnila, ter dejala, da ne greva prej domov, da ne bo posijalo sonce, res sva ga dočakala.  Na vrhu je sedaj, no že marca je bila umetelno izrezana klopca. Katero sva uporabila za slikanje.

zabavala sva se, kar nekaj časa

 Usedla pa sva  se raje na klasično sva imela boljši pregled po dolini.

, ki sicer res ni bila zelo jasno vidna.

Poslikala okolico naju  panoramo pod nama, in celo goro Oljko sicer močno približano. metulje, ja tako dolgo , da je posijalo sonce. A je že tako , če ni sonca nismo zadovoljni, če ga je preveč pa tudi ne. 

Je pa pokrajina veliko lepša če jo obsije svetloba. 
No takrat sta prišla dva pohodnika s  Košoške, malo smo pokramljali nato pa sva midva odšla nazaj.Mimo cerkva in napisaPotem pa krožno  naokoli po asfaltni cesti, no jaz večji del ob njej. Kjer so bankine dovolj široke.

Pod nama je bil tudi tu, kako naj bo drugače ha ha gozdni škrat.z dolgim nosom in namršenim čelom..

Zelo grdo je gledal, da sva kar hitro pohitela naprej do izhodišča. 

Navzdol

Ter se kmalu odpeljala mimo Savineka in  Belih vod domov. 
Kljub ne preveč dobri vidljivosti, posledično tudi slabšim posnetkom sva preživela res lep čas tu gor, predvsem zato, ker sva si pustila čas za uživanje in za sebe.

Tako sva dejala ,sedaj počasi zaključujeva vrhove okoli naše doline. Ampak so še ostala dva. No je že tako ko pa na velikoaterega greva po večkrat...

p.p.

3