SPOMINU STAREGA GOJZARJA - ODPONIKVE DO CERKVE SV OŽBOLTA,

Po starih poteh  in nama ljubih krajev po poteh spominov!

  Tako upam, da bo sedaj se to objavilo. Trikrat sem napisala pa je vedno izginilo.

 Če še bo to  pa ne bom pisala več  Kajti že dolga leta pišem, pa še nikoli se mi ni zgodilo, da bi polovica bloga izginila . Pa sproti shranjujem ...

Torej:

Ko sva se vrnila do avtomobila sva vzela pohodne palice kot prava pohodnika, ter se odpravila navzgor proti krasni kapelici ali morda kužnemu znamenju, ne vem točno, a se mi pogled  vedno ustavi na njej. 

počasi sva hodila navzgor , res izkoriščava čas za premišljevanje, pogovore in opazovanje okolice. Vedno opaziva kaj na novo

Postajalo je vedno topleje 

Tako, da sva kar v srajcah nadaljevala pot

A kar kmalu sva klub temu prispela do  vrha , kjer so  še naprej lepe poti , ravno prav za sprehode  s štirinožnimi prijatelji.

Pogled s poti na cerkev Sv. Uršule nad Dramljami. 

Ob zorani njivi ki je med brazdami na koncu ozar imela kar veliko kamenja .Pa mi je potem gospod s katerim sva se vračala dejal, da je zelo kamnit ta svet tod okoli, da cerkev stoji na trdnih temeljih. 
všeč mu je tukaj-

tokrat sva bila res nagrajena s prekrasnim prizorom pred cerkvijo. Vse v rumenem, ja kot sončni pozdrav  je nama zasijal travnik ob poti.


ko sva se usedla za mizo , prej pa sem še jaz obhodila cerkev in poslikala , prebrala table z lepo koristno vsebino.

Sonce modrina neba dobra družba mir in trenutki v naravi , ki so neprecenljivi. To šele veš, če nekaj časa ne moreš ven, zaradi takih , ali drugačnih vzrokov.

Kar precej približana  Cerkev sv. Martina  v Ponikvah. Res je lepa mogočna bleščeča kakor tudi  kraj ,... pa malo bolj od daleč .

. 

Nazdravila sva vsa vesela ,da  sva spet tukaj .In se pogovarjala o lesenem stopnišču z "gankom" s katerega naj bi baje mali Anton Martin Slomšek ponavljal pridige nedeljske maše svojim tovarišem pri paši.

Mene pa je bolj pritegnila tabla z pesmijo večernice 

Spomni iz otroštva so se prebudili na lepe poletne večere, ko sva z mamo prepevale to pesem. Nekaj kitic še vedno znam, ostale je pa pokril čas pozabe. Tako da sem jih z veseljem obnovila tukaj  

Tako, da se ve, kako , kje kdaj in zakaj.

Šla sem okoli cerkve do vrat . Zelo lep portal ,ampak vrata 

 nimajo  ne kljuke ne ključavnice. Se najbrž odpirajo na besede "SEZAM ODPRI SE!".🤣🤣🤣

Še pogled z druge strani cerkve
Pridružila sem  se njemu pri mizi.in opazovala bližnjo in daljno panoramo.

Nekaj časa sva uživala še tukaj , a nato sva se odpravila nazaj do izhodišča. 

Tokrat se nam je pridružil prijeten domačin , najinie generacije 

ki naju je marsikaj novega povedal, o rastišču velikonočnic, o krajih tam naokoli. Celo o tistih, ki jih trenutno ni bilo videti zaradi slabe vidljivosti. Počasi smo hodili navzdol nato se pogovarjali o tem in onem  , nato sva se

pri prvih hišah poslovila od njega . Vesela sva bila  njegovih in nasvetov o hribih n krajih tod okoli in  šegavih in  iskrivih misli.

Spet sva se vrnila navzgor ob zanimivo obrezanih  živih mejah

Ter se nato odpeljala nazaj mimo  lepih kapelic in štorklje v krožišču, ki je klopotala z odprtim kljunom    in privabljala štorklje ,ki se vračajo z juga, da se bodo kmalu spet naselile v do sedaj  še  prazna gnezda na drogovih naselij. in dimnikov .....

Da bodo kmalu v njih mladi štorhi  in štorkljice, ugledala luč sveta. Naj jm bo srečno 

p.p.

.