,Spomini starega gojzarja - ŠALEŠKI TRIGLAV--Paški kozjak Špik 1108 m.

Pomladni obisk cvetočega  Paškega Kozjaka-Špik 1108 m

Načrt je sicer bil, da danes izkoristiva še   zadnji sončni  dan v tem tednu , pa da se še enkrat povzpneva po strminah Srebotnika. Ja težko se je upreti klicu narave. Ker Srebotnik je prekrasen , kljub svoji strmini naju vedno znova in znova premami, Ampak je že tako človek načrtuje, a se vse drugače obrne. Zgodnje jutranje obvestilo da dobim pošiljko, ki sem jo  nestrpno  pričakovala je prekrižal ta načrt....

Sva dejala bova pač počakala, tudi Srebotnik bo,  in šla kam bliže,  hm  a kam?  Je še par vrhov okoli naše doline , katere  imava načrt jih še obiskati, a imava željo daje sončno, so tudi fotografije lepše.

No tako  sva se odločila da greva na Šaleški Triglav Paški Kozjak, na Špik 1108m, kjer sva letos že bila gor ,kajti vsako leto pričneva s pohodi v novo leto. A  vsako pomlad  naju privabi ne samo teloh in zvončki  tudi drevesa se kitijo s prvim cvetjem.

 

Potem pogled na pobočja   prekrita s cvetovi zvončkov, jetrnikov  v v senci soncu , posamezno in v šopih. .

Parkirala sva  ob križišču križu ,ter krasni mizi  in obeležjem od osamosvojitve Slovenije.

od tukaj je krasen razgled na vzhodne vrhove, Štrukljev vrh , na levo tudi greben Ostrice. Ki sva ga seveda prehodila že kar nekajkrat.. Na splošno je nama tisti  predel zeloooo všeč. Od vrha  Basališča , ter  dooolgega  travnika , na katerem najdeš toliko cvetlic posebno poleti ki je za mene najlepši. Posebno nama je bilo všeč še takrat , ko je bil na njem še Ostriški bajer , pa  tudi zato ker je na njem Kajuhov gaj, kjer je na tablah, kar nekaj njegovih verzov. travnik kjer cveti Clusijev svišč , kukavice 

Kakorkoli ta travnik sva obiskala velikokrat navadno po lovski poti , ali pa po krožni poti čez vrh Ostrice na Basališče ,Štrukljev vrh in nato nazaj po lovski poti naokoli do  izhodišča. 

Uf , so me  prevzeli spomini...naj nadaljujem. 

Pa mimo čudovitega skalnjaka  ki je sedaj res čudovit, No prav za prav vseh letnih časih se ustaviva tukaj. Kar polepša pot. No to je samo del, tega lepega skalnjaka. .

Se vidi da je vse narejeno in negovano z ljubeznijo.  Potem  ob poti več  barv teloha od rdeče bele, roza ,zelene barve, belih vetrnic ,petelinčki , letos prvega  celo popki cipresastega mlečka so bili že vidni , ter lapuha , repuha, ja prava paleta pomladanskega cvetja v vseh barvnih 

Kar hitro sva prišla do Planinskega doma , ki je žal zaprt . Pa imam vtis da klavrno pripada. Škoda. 

Ampak sva pa kljub temu uživala ob pogledu na našo lepo Šaleško dolino

Vidljivost tudi tokrat ni bila dobra. Upam da bo dež, če sploh bo, očistil in spral ozračje  vse  nesnage.

Nato  sva čez nekaj časa prispela do odcepa, in krenila iz  asfalta 

po listnati poti, kjer  je bila  januarja  ozka gaz. Tudi tokrat sva še podprla skalo, kot na vseh najinih poteh, kjerkoli pač skale sploh so. Zabava vedno popestri pot.

 Krenila sva navzgor, po kontrastni osvetljeni poti. Ja sonce in senca se je izmenjavala , kot po tekočem traku.

sva bila kar vesela, ko sva prispela do stopnic  in 

Lepa kapelica, malo za njo sva pred leti odkrila poln travnik cvetočih petelinčkov malo naprej je pot  , ki pelje čez Ostriški greben na Travnik in naprej proti Basališču in Štrukljevem vrhu. Zelo lepo obnovljena cerkev Sv, Jošta, kjer stoji cerkev  s pokopališčem  ,ki ima zelo zanimivo kapelico z zvončkom  v kotu pokopališča.

nekoč  je bila  poleg nje tudi šola, ko je bilo še več otrok , sedaj tu gor vse sameva , mislim da da je v stavbi Dom krajanov. No ne  vem  točno ,ker sem le preveč oddaljena od tega prijetnega kraja. Je pa vse lepo urejeno. Ob raznih  letnih časih . Tako kot sedaj  

Zelo lepo  originalno... 

Res je!  Odkljukali smo, Dan žena ,  40 Mučenikov, Gregorjevo, Sedaj pa še samo Materinski dan in Velika noč pa bomo zakorakali v tople  pomladanske dni.

Počasi sva nadaljevala pot po zglajeni cesti proti vrhu.

Že za prvim ovinkom sva opazila bele cvetove zvončkov, oz, kronic

A so na novo podirali drevje, tako jih ni bilo toliko na tej strani kot prejšnja leta.

ko sva prispela na vrh Špika , je sonce za nekaj časa izginilo a se potem spet pojavilo

tako dolgo sva čakala , da je posijalo sonce se poslikala itak za spomin, ter se potem spravila za mizo ter se okrepčala in nazdravila  drugemu obisku Špika oz,  Paškega Kozjaka , ki ga mnogi imenujejo Šaleški Triglav. Pač tako kot je Kum Zasavski Triglav..

Nato a sva se odpravila nazaj proti Sv. Joštu in  Planinski koči ter se  nato odpeljala v dolino. Zadovoljna , da je bilo vreme vsaj kolikor toliko sončno in ni pihalo.

Pa še to, ko sva  prispela v Velenje sva se prvič peljala  po novi cesti skozi predor, mimo Škalskega jezera. 
Ker je bilo ravno v prometni konici, ko sva se vračala , sva bila  kar vesela da sva se izognila gneči. Prav slavnostno sva se počutila , ko sva zapeljala v lep dolg osvetljen predor...


Prav radovedna sva bila kje se bova pripeljala ven.



Aha tukaj, kjer se priključi cesta za Konovo in  Hrastovc .

Tukaj sva  v preteklosti velikokrat hodila na sprehode krožno pot  Konovo   grad Turn Škalsko jezero..
Še malo in sva zavila proti Škalskemu jezeru , ter se tako izognila gneči na cesti. Zelo nama je bil všeč ta odsek . Raje se bova sedaj vozila  tukaj , kot pa skozi mesto in se tako izognila številnim semaforjem in gneči. 

p.p.