Po dveh dneh počitka .opažam da več, ko hodim po mehkih daljših poteh manj počitka potrebujem. A vseeno sva izbrala malo lažji , da bo to kot uvod za nadaljnje pohode, pa tudi hoja po asfaltu in po številnih stopnicah v preteklih dni je pustila posledice, zato sva izbrala predvsem nama obema zelo priljubljen cilj, kjer se vedno počutiva dobrodošlo.
Čemšeniška planino Tudi tukaj se vedno ustaviva se poslikava, da potem lahko primerjava kako naju spreminja Emšo.
Na počivališču razgledni točki se vedno počutiva prijetno. Res škoda da vidljivost ni bila boljša. 
Pogled na Zasavsko Sveto goro No saj bo drugič bolje.
Gozdni škrat ki bi lahko bil kopija slike Edvarda Munha "KRIK"
A že sva spet pri cvetju žafranov, ki jih je bilo res veliko na vsej poti. Prvo sva se ustavila na koči
in se usidrala za eno izmed še praznih miz in se pošteno okrepčala in odžejala.
Ja prazen žakelj ne stoji pokonci ! Obiskala sva seveda tudi Črni vrh. Vedno ga. . Tudi tu sva se usedla na kamnitega možica in kar kmalu začutila, da bi sedaj bila primerna pesem, ki se glasi nekako takole. "Tristo let na skal sedet, to te mora r.t bolet. Pa sva sedela samo par minut ha ha. Jasno nebo nad nama in čudovito bleščeče drevje je naju očaralo Ampak je pihalo ,sva se samo vpisala v aplikacijo Planinc in že odhitela nazaj.
Tako to naj bi bil uvod v najino potepanje skozi cvetočo Čemšeniška pomlad
Veliko čemaža, ki pa je še bolj v pogajanju kot kaj drugega.
Letos res lahko rečeva
da sva se že do sedaj naužila lepote številnih cvetov teloha v vseh niansah
. Oba vesela, pda je nama dano še na jesenske dni življenja, vedno znova in znova, leto za letom doživljati ta čudoviti čas
pomladi,
ko se vse okoli naju prebuja, to nama da novo energijo, da se počutiva za par desetletij mlajša . Čemšeniška dolino obiskujeva redno, vsak letni čas enkrat. Navadno že januarja, a letos je vse z zamikomGor greva navadno iz Prvin,
sva pa že šla tudi od Zajčeve koče. Tudi letos bova še enkrat šla od Zajčeve koče, ampak poleti in če bodi seveda kolena še kolikor toliko sodelovala. Ta planina je zelo priljubljena, vedno je veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Veliko pohodnikov spremljajo štirinožni prijatelji. Tudi danes sva jih srečala veliko. Tako prisrčni so. Nekaj sem jih tudi fotografirala
Pa Neja živahna lepotička
Lepotica Džina ki je z nasmehom pozirala.
Lepotec Lex
Obožujem/va živali. Smo imeli 60let pse. Ja vsak dan smo jih vodili na sprehod. Od leta 2021pa ženeva psa na sprehod čeprav ga nimava več. To sva se navadila in ja hodiva rada, pes je bil samo dodana vrednost hoje. Opažava pa na svojih vsakdanjih sprehodih, da ljudje, ki nimajo več svojih štirinožni prijateljev, enostavno ne hodijo več v naravo. A za naju je postala hoja način življenja, ki naju pomlajuje nadgrajuje najino Bit, skratka postajava vedno boljša , človeka ki v vsakem bitju poskušava videti in najti tisto le najboljšo dobro stran.Čudovit jetrnik
Ja svet je mali. Pohodniki zelo veliko jih je bilo iz Šoštanja, z malimi nadebudneži so naju prehiteli. Ja malo smo se pomenili potem pri koči in ja izveš marsikaj dobrega in zanimivega.
Tam na sredi poti pa naju razveseli popek lapuhovega cveta
Malo naprej od krmilnice pa zaplate zvončkov
Ter čudovit šopek telohov v polsenci
Skratka so poti ki , se ti vtisnejo v spomin , ki jih vedno znova in znova prehodiš, iste ,kljub temu vedno drugačne.
Zelo me fascinirajo podobe na koreninah dreves in deblih. Ja narava je največja umetnica.. Imam album z naslovom Gozdni škratje, ja veliko jih je in vedno znova in znova se jih razveselim na najinih poteh. Je že tako, da najine poti niso samo hoja, ampak tudi cilj. Pa če gledaš , je važno da tudi vidiš. No meni ni težko, sem zrasla ob pravljicah bratov Grimm gor. Ja potem pa domišljija naredi svoje.
Malega prestrašenega pujska glava
Malo nad kočo sva nazdravila ob povratku s Črnega vrha, ter se predala idili planinskega raja.
Sonce modro nebo otroški živžav, smeh veselje , sreča dobra družba ja kaj si človek lahko želi še več, v tem norem da ne rečem ponorelem svetu :Tu se šele človek lahko zaveda, kako smo srečni da imamo mir, da ne trepetamo pred eksplozijami bomb in raket, da imamo mir. Vse premalo se zavedamo tega. In ta prizor otrok ,ki brezskrbno se igrajo veselijo , z iskricami v očeh, ja želja samo naj bo za vedno tako .
Včasih je vzrok za počitek tudi poziranje ha ha, ali pa izgovor, da si še pri močeh, da samo zaradi tega obstaneš.
Kako čudovito je hoditi med temi svetlečimi drevesi, ki jim samo veter lahno šepeta v krošnjah
Tukajje včasih bila klocpa. Velikokrat sva se tu odpočila in uživala v pogledu na Čemšeniško stran. Že lani ni bilo več klopce. ŠKODA
Planinc je pomahal v slovo
Oj Čemšenik , kraj moj dragi bi zapeli Zasavci, se je zelo slabo videl.
Leska bogato cveti, To bo lešnikov!
Ni kaj tu je res strmina. Je treba kar paziti
kontrasti, ki polepšajo tudi strmo pot
Smejoči gozdni škrat
Trojčki
Pa srečno do ponovnega svidenja .Lepo je bilo tu gor, rada se vračava, kadar je koča odprta postrežba dobra pa tudi drugače sva že nekajkrat bila tu. Če pa je pozimi in je odprto se prileže kaj konkretnega in dodana vrednost je prijazno osebje. Pa tudi koča je na tako lepem kraju.
Pogled na Zasavsko Sveto goro No saj bo drugič bolje. 
in se usidrala za eno izmed še praznih miz in se pošteno okrepčala in odžejala.
Ja prazen žakelj ne stoji pokonci ! Obiskala sva seveda tudi Črni vrh. Vedno ga. .
da sva se že do sedaj naužila lepote številnih cvetov teloha v vseh niansah 
sva pa že šla tudi od Zajčeve koče. Tudi letos bova še enkrat šla od Zajčeve koče, ampak poleti in če bodi seveda kolena še kolikor toliko sodelovala. Ta planina je zelo priljubljena, vedno je veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Veliko pohodnikov spremljajo štirinožni prijatelji. Tudi danes sva jih srečala veliko. Tako prisrčni so. Nekaj sem jih tudi fotografirala 
.jpg)
Oj Čemšenik , kraj moj dragi bi zapeli Zasavci, se je zelo slabo videl.
Ni komentarjev:
Objavite komentar