Spomini starega gojzarja. - In sejem bil je živ. itak da .. ha ha

 

Jožefovo!Sejem 

Citat:

Jožefovo je krščanski praznik in god sv. Jožefa, ki ga obhajamo 19. marca. Praznik je v slovenski tradiciji povezan z začetkom pomladi, pregovorih o vremenu ter pogosto praznovan kot dan očetov. Sv. Jožef velja za zavetnika družin, obrtnikov in tesarjev_--Konec citata

 No naj opišem občutke ob tem za nekatere praznični dan Jožefovo.. 

Zadnjih pet let, no morda tudi  kakšno več se redno udeležujeva Jožefovega sejma v Slovenj Gradcu

. Seveda če ne sovpada ta dan s  kakim drugim, že dolgo načrtovanim dogodkom. 

Ja Jožefovo, lep spomin na otroška leta, ko je slavil hišni gospodar

Takrat se je zbralo bližnje in malo bolj daljno sorodstvo. Proslavljalo se je z obilno jedačo in pijačo, petjem  pač z vsem kar spada zraven. Takrat so se še dodatno poglobile sorodstvene vezi. Na predvečer je najemnik koče poleg naše hiše vedno izstrelil z možnarji  salvo v čast gospodarju. Bil je lovec in ja, vedno ob godovnih dneh gospodarja in gospodinje, ter za veliko noč je bila kanonade.

Takrat so bile še malo bolj konkretne zime. Sneg je zapadel decembra in se obdržal do konec marca. S kako manjšo otoplitvijo ali dodatnim sneženje vmes. Ne pa tako kot sedaj, ko ne veš, ali je pomlad, ali jesen pač malo bolj z ledenim pridihom.. 

Kakor koli tudi  letos sva se odločila da greva na sejem. Malo za razvedrilo, sejemski živ žav, pa tudi kako domačo dobroto rada vzamem. Pač po načelu. "Domače je le domače" Prvo pa sva tudi tokrat  obiskala  še edinega  živečega sorodnika iz tistih časov. Do predlani, ko je še bil bolj pri močeh, sedaj je tam sredi devetdesetih ,smo skupaj redno obiskovali sejme in tudi druge kraje. 

Skozi Mislinjski dolino, ki pa je sedaj v obnavljanju ceste. Čakala sva skoraj pol ure preden sva prispela od Šmarnega do Slovenj Gradca.

Pohorje pobeljeno

In že od daleč sva opazila stojnice poleg križišča,

ja  že od prej vem da sejemske stojnice zavzamejo  vso središče mesta. A midva sva, kar hitro prispela mimo pokopališča, od koder se nudi krasen pogled na Stari trg in na grad, nad njim kjer je cerkev sv Pankracija, kjer je vedno bila za Jožefovo sveta maša

A kar kmalu sva prispela do kraja  , kjer stoji osnovna šola katero sem tudi jaz obiskovala.

In že po selski dolini mimo cerkvice sv. Miklavža, ki žalostno propada.

Nato pa po pred kratkim  obnovljeni asfaltni cesti

mimo cerkve Sv Roka,

 ter mimo kapelice kjer je pred njo, v prejšnjem stoletju  večkrat sedel in pisal pisatelj Franc Ksaver Meško. Ki je bil župnik na Selah kjer je tudi pokopan. 

On je tudi poleg seveda naših domačih, ki so bili veliki ljubitelji knjig in pisane besede. delno zaslužen,  za moje navdušenje za branje in slovensko besedo. Velikokrat ko sva šle z mamo v mesto, mi je dal  v roko par dinarjev in mami naročil naj mi kupi kakšno knjigo. Vedno mi jo je kupila.. 

Potem po starih poteh in novih sledeh med cvetočim cvetjem

Pogled na Uršljo goro iz čisto druge perspektive, kot pa jo gledamo iz Šaleške doline. 

Pa na Gruberjev vrh na Koroškem ,kamor greva  nekaj zadnjih let , ter ga z navdušenjem vedno obiščeva za prvi maj. 

Potem smo nazdravili na pokojnega gospodarja ,očeta in na vse Jožefe žive in pokojne , ki smo se jih spomnili. Pogovor je stekel o obujanju spominov, skupnih  poti in ob običajih prejšnjih let, ki se sedaj na žalost v tem modernem novodobnem svetu izgubljajo , zamirajo. Pa o sedanjosti, politike smo se izognili, nismo hoteli da nam ta ponoreli pokvarjeni svet ,pokvari tako čudoviti dan sožitja prijateljstva  dobre volje - Res veseli vsi trije in hvaležni ,da nam je dano še v teh že kar visokih   letih življenja uživati v  druženju pogovoru, obujanju spominov na tisti čas pred osmimi desetletji , ko je bilo vse drugače, sicer težko, a kljub temu z veliko več pristnosti, topline ljubezni spoštovanja in sreče.

Kar nekaj časa sva se zadržala , potem pa sva se namesto naravnost v Slovenj Gradec odločila da se vrneva  domov čez Graško goro.

Podgorje 

Ob reki Suhadolnici 

Začetek Graške ggre

Ustavila in se napotila na Grmado

On je šel po zahodni strani gor jaz pa po južni

Krasen razgled

Pa sva spet tukaj, vsako leto ga  navadno obiščeva, ko se vračava z gradu Vodriž. No letos bo pa dvakrat. Ali morda se večkrat kako bodo  pač potekale najine poti

Na vrhu pa modrina neba, krasni razgledi na Uršljo goro Šentvid nad Valdekom ter seveda tja daleč so se v nejasni meglic, odražali vrhovi Savinjskih  vrhov. 

Zanimiv stolp🤔baraka špic Grmade ha ha 

Pogled po Graški gori, kjer bova nadaljevala pot. 

Šentvid nad Valdekom, krasen pogled in ja naju vabi na obisk. 

Počasi nazaj. 

Pa greva nazaj. Čudovit pogled na bele breze

Kot vedno se ustaviva tudi ob spomeniku nošnja ranjenca. Potem pa nadaljujeva pot s postankom. 

Obožujem take mehke poti

Graško goro sva že peš prekrižarila   tolikokrat po dolgem in počez, . Celo iz Velenja velikokrat,  no do predlani vsako leto več desetletij, sedaj ko nama asfalt ne odgovarja več .pa se navadno ustaviva v Škalskih Cirkovcah in peš naprej, tako  da imam prav čisto vest, če se kdaj peljeva po njej

Lepa. Pregledna. 

.Navzdol in. Kar kmalu sva bila v Škalskih Cirkovcah, ter se mimo cerkve Sv Vida zapeljala se na levo. 

On z vresjem podutih robovih. 

Mimo Šmarških Cirkovc in navzdol do Šenbrica in se ustavila  še prej ob kamniti mizi

od koder sva , še zahajava na Stropnico in Skalni vrh.. 

Nekaj posebnega je!

Kar hitro sva jih prehodila 

Navzdol do cerkve kjer bova v prihodnosti se povzpela na Skalni vrh in Vodemljo. 

V Šenbricu so trate

vse v rumenih odtenkih

Nato pa. Mimo cvetočega Šenbrica

A že sva zavila proti proti domači ulici, vesela sproščena, kljub temu da nisva "uspela" obiskati nama zelo priljubljeni sejem. A sva naredila krožno pot oz. Se vozila in nekaj prehodila, da sva si pretegnila noge ha ha, kajti tudi sedenje in vožnja sta utrujajoči 

Lepo je bilo. A vem da "sejem  bil je živ" kot poje že pesem... Mislim, da od Antona Aškerca -Mejniki. 
P.P.