SPOMINI STAREGA GOJZARJA-PUSTI GRAD NAD ŠOŠTANJEM.

 Namen je sicer bil , da ostaneva to nedeljo doma-

A ker imava danes druge obveznosti sva dejala, bi šla malo kam, a ne predaleč ,sprva je bil predlog da bi šla okoli Šaleških jezer, a nekako zato morava biti malo bolj odpočita, kar tokrat nisva. Je pot dolga tam 16 km , sva dejala greva pa na Pusti grad nad Šoštanjem, da ga odkljukava, kajti še kar nekaj vrhov je tu okoli  naše doline, ki še čakajo na najin obisk. 

Pusti grad nad Šoštanjem je navadno vedno na vrsti za obisk meseca februarja, a letos je vse nekako z zamikom. Včasih vreme , pa tudi počutje in neodložljivi opravki večkrat prikrojijo, načrte.

Mimo stare elektrarne, ki dobiva novo podobo. A  samo od znotraj, kajti ostali so še samo zunanji zidovi, kar hitro sva bila v sosednjem mestu , ki je vso posvečeno in  v znamenju,  pesnika Karla  Destovnika Kajuha.. Od pesmi 

imena šol hotelov parka
itd. Ja si je zaslužil, dal je največ kar je lahko za svobodo mir... ŽIVLJENJE.
Čez most reke Pake mimo krasne tržnice 

Mimo spomenika žrtvam talcev, ki jih je  napisanih toliko, da ti kar zastane korak ob pogledu na ploščad. Ja v spomin in opomin.

a že sva prišla na trg kjer je sedaj peš cona, včasih pred pol stoletja smo parkirali tukaj,  s trga  kjer sva že videla najin cilj  nad mestom.
skozi ozki prehod 

sva kmalu prišla do stopnic, ki se jih nisem prav nič razveselila. Ja ne maram jih , prav tako kot ne asfalta. a pot ki je včasih šla tik pod stopicami je zarasla.

A sem kar kmalu pozabila na napor, ko sem ob poti opazila pomladanske cvetlice, kot so pljučnik , jetrnik , tevje in trobentice.

Torej se je res pričela pomlad, čeprav samo  meteorološka pomlad 

Celo metulja sem ujela v objektiv ko si je grel mrzlo kri na listju.

Kar hitro sva potem ko je zmanjkalo stopnic prišla do ceste in že sva videla ostanke gradu , oziroma stolp nad nama.

Še prej pa odcep steze, Trške poti , kjer sva tudi že nekajkrat šla   to pot.

Lepo opisano.Tako, da se ve kako in kaj je bilo 

ko sva prišla na vrh ni bilo nobenega pred nama. Tako sva lahko izbirala klop jih je kar nekaj, a midva sva zbrala klopco prijateljstva

Od koder sva imela krasen pogled na Šoštanj in skoraj vso Šaleško dolino  kot na dlani pod nama.. Uživala sva ,  zavedala sva se kako je lepo, če lahko uživaš v naročju matere Narave .


Na del Šoštanja in Rudarske škode


Na Družmirsko jezero in del Velenjskega jezera. A vidljivost ni bila ne vem kako dobra.
Nazdravila sva prvemu obisku  letos  tega kraja.

Klopi so se kmalu pričele polniti .

Čez nekaj časa sva se odpravila navzdol nazaj , lahko ni šla naokoli po cesti, a sem vseeno raje izbrala stopnice kot asfalt

Greva na levo 

še zadnji pogled na Grad 

tik preden sva prispela spet na ravnino sva občudovala trato posejano s samimi zvončki 

Preživela sva krasen  sončen nedeljski dopoldan. A ko sva prišla  do avta je sonce izginilo. Ampak naju ni motilo , ko sva se vrnila domov naju je pričakalo že napol pripravljeno kosilo, potem pa sva uživala v smučarskih skokih. Ja vsega po malem. Samo da je lepo izkoriščen dan

p-p-