SPOMINI STAREGA GOJZARJA-MED DEŽJEM CVETJEM IN PTIČJIM PPETJEM

 Tekmovanje z dežjem. 
Po dnevu D! 

Ko sva danes zjutraj vsa NAVDUŠENA, da bova spet lahko pretegnila noge malo dalj, kot sva jih ta dva minula dneva, okoli sončnega parka in volišča. In ja seveda čakanje na razplet izida volitev. Čeprav moram priznati ,da sva bila že tako naveličana vsega tega ,kar se je dogajalo med volilno kampanjo, ki je kot že vrabci čivkajo na strehi bila letos, tako na nizkem nivoju, da sem velikokrat imela vtis , da   ni važno , kaj  je za slovenski narod dobro najboljše, ampak, da vsi   skrbijo zato, kako bodo drug drugega bolj ponižali, oblatili, nekateri sicer s stoičnim mirom ,a veliko cinizma, drugi z nasmehom, nekateri so jim  pa  obrazi kar žareli od  nestrpnosti samohvale, in samo poveličevanja.

No kljub temu spremljaš , saj gre za nas, sicer sem samo nekaj  soočenj  spremljala, kajti kot že rečeno, sem že vedela kaj bom obkrožila.

Toliko o tem.

 Sva  že sinoči sklenila , da je treba ven v naravo , pa da   se podava vsa vesela na malo daljšo pot. Kajti soboto in nedeljo je bila bolj kratko gibanje, samo Sončni park , sicer cvetoči a to ni to...in seveda domača opravila , a je že tako, da kar nekaj manjka če ne greš v naravo.

Kajti na najinih pohodih so nekatere teme tabu. Kot politika, pogovori o  nestrpnosti sovraštvu ,ki ga je vedno več okoli nas, nasploh, ne samo pri nas , pa vojne. Pa  negativna dogajanja.. Res nočeva da bi naju sprehodi, pohodi, potepanja   odvisno pač, ali so to krajše poti, samo kak km. Ali pa ture od 6 km do 25km, da bi nama uničili pokvarili veselje uživanje .. Midva hodiva zato v naravo ,da naju očisti vseh negativnosti, napolni z energijo, ter nama pomaga, da tudi v teh poznih jesenskih, kot mi je všeč misel, v pozlačenih dneh življenja, (ha ha, sedaj v tem pomladnem času  , bi morala reči v zelenečih, cvetočih dneh) ostaneva optimista  predvsem pa naju ohranja zdrava, kolikor pač Materi naravi  to uspe, Včasih bolj včasih pa tudi ne ha ha ha! 

Torej !

Po naši dolini. Ja je dež bil napovedan .a šele popoldan!? Tako da  nisva vzela s sabo dežnika, ampak pohodne palice ,

Že pred sončnim parkom   , kjer je par kapljic naju opozorilo, da morda pa bo res kaka kapljica padla. Pa nič ne de . Od vetrovk  sva si nadela kapuce in preko borovega gozda, kjer so ptički imeli ravno pevske vaje. Zelo mi je žal ,sem posnela ptičje petje a žal  se ne da naložiti!?V gozdu po krošnjami borov n deževalo.In že sva zavila proti jezeru. No pogled na Uršljo v daljavi , na levi Plešivška kopa Kozarnica , ki je bila zavita v deževno meglico, ter travnik na drug strani jezera ,ki se je zdel kar blizu , tako , da sva pospešila korak

Dež je trenutno ponehal ,sva se šalila, da bova midva zmagala ne dež.

Že sva zavila proti severu, in se iz vzhodne strani ozrla na otoček na jezeru. Sva se oba hkrati spomnila, in vprašala , ali bo tudi letos  labodka valila na njem. 

a že sva hitela naprej navzgor ob kaskadah Škalskega potoka kjer cvete rumeno cvetje,  ki cveti kot rips, ali raps, no saj je vseeno opazila sva da je sedaj mali dotok vode, v Škalsko jezero .

Vrh prvega vzpončiča ,kot rad reče  moj, , sva se  za hip ustavila , kljub temu, da  je se je ohladilo sva se upehala. Ja je že tako, če misliš da boš hitrejši od dežja je pač treba vzeti to v zakup!

 Ko sva zavila  z glavne ceste mimo konjušnice in navzgor je kar konkretno pričelo deževati. Je moj dejal bova stopila pod drevje , saj je samo ploha . 

Res sva pohitela navzgor , takrat pogledam njega, ko stoji ob drevesu , jaz pa se pričnem režati kajti pogled navzgor mi je  kmalu pokazal, da ne bo nič.  s tem, da bi vedrila pod krošnjami dreves. Kajti listavci še nimajo listov smreka pa je bila bolj globoko v gozdu. 

tako sva pohitela naprej  navzgor dobre volje, kljub temu da sem rahlo že čutila vlago od dežja skozi obleko. Kako lepo zeleno pobočje je od takrat ko sva bila zadnjič tukaj.

A že sva prišla do počivališča in pod krošnje smrek , rada se tu ustaviva, Vedno je tako lepo urejeno in vedno več cvetja je posajenega, res krasen pogled.

Kar pozabila sva na dež, no   trenutno je nehalo deževati. Pa tudi na suhem sva bila .Zato sva se v miru odžejala , kar stoje kajti čoki na katerih navadno sediva so bili mokri.Tudi tukaj so ptički prepevali, sva bila začudena , da tudi v dežju prepevajo. A je moj kar hitro uganil zakaj tudi v dežju prepevajo, saj imajo kljune obrnjene navzdol, drugače bi bilo , če bi imeli gor zavihane.... 

... včasih si je pač treba popestriti pot tudi s takimi banalnimi domislicami. Sva se pa nasmejala , a jaz  ugotavljam , da je  smeh postal   vedno večja dobrina. Pa še  nič ne stane. Pa tudi tako  pravijo , da je boljše da imaš smejalne gube, kot pa  čemerne.no ne vem kako se reče tistim gubam , ki nastanejo, če se vedno  grdo držiš?????. 

A že sva hitela naprej proti zahodu, kjer sva se na vrhu še za trenutek ozrla navzdol na del Šaleške doline  z veletrgovinami  in Jakecom Gradiščem nad njm  ter Goro Oljko v ozadju.a vse je bilo v pesimističnih  barvah.

Hitela sva navzdol  in potem navzgor, kjer se navadno paseta dva konjička Srečko in Lina Danes sta bila zelo oddaljena drugače vedno prideta bliže.

Pogled na cerkev sv. Jožefa v Škalah  je bil danes kar turoben. A midva sva že hitela naprej ; Kajti postajalo je vedno hladneje.

Zavila sva nazaj proti vzhodu in videla da se tik nad obzorjem jasni.

Morda pa bo še sonce ?!

Ko sva zavila navzdol mož pokaže na zeleni gozd pod nama rekoč Ali še zvončki cvetijo?"

Pa sva šla pogledat

Prvo ob potoku

Ne niso bili zvončki ampak Podlesna vetrnica (znanstveno ime Anemone nemorosa) v taki količini je prekrasen pogled, seveda če je sončno , v dežju je bil bolj žalosten pogled , a obetajoč.bo treba iti ko bo sonce. 

Nato pa sva pohitela naprej kajti pričelo je spet deževati

Kar se je videlo tudi  na  gladini Škalskega jezera. 

Pogled čez Škalsko jezero na priključek avtoceste na Kroško in Konovo

 Na začetku  borovega  gozda sva ugotovila , da kljub dežju je bila pot globje v gozdu suha.

V močvirnatem predelu pa sem poleg  poti  videla prve kalužnice letos. Seveda nisem mogla mimo ne da bi jo hitro posnela. Ko pa sva prispela domov je čez dobre pol ure posijalo sonce,  z nekaj plohami vmes . Midva zadovoljna in vesela, kot radio.: 

Prvič; 

ker sva kljub dežju uspela  in nisva odnehala in se obrnila nazaj. 

Drugič ;

da sva uspela narediti nekaj za sebe in svoje zdravje. 

Ter tretjič: 

Vesela zadovoljna napolnjena z energijo, čakava sedaj da pride lepo vreme  čas  da narediva še kak malo daljši pohod .

p.p.