Spomini starega gojzarja- Nedeljsko jutro skozi oblačno dolino

 Nekje bila prepozna , drugod prehitra..

Kakorkoli nedeljsko jutro je vso sveže tu in tam na zahodu, celo z grozečimi temni oblaki z obetom, da bo vsak čas spet ulilo. trave, cvetje celo ceste se še niso posušile. Sedaj pa nekaj ur zatem ,pa tako dežuje  A midva sva si prav zaželela ven na zrak v naravo. Ta teden je bil pester vsega je bilo po malo ... V sredo malo daljši pohod po Posavskem pogorju. V petek Škalsko jezero. V četrtek Koroška , v petek po Velenju nujni  opravki .Včeraj je pa deževalo, kot iz škafa sva pa se malo posvetila dejavnostim, ki se zaradi pogoste odsotnosti od doma nakopičijo.. A danes sem prav začutila potrebo po gibanju, kajti , ko imaš občutek da si ves trd, pa da se tal veliko teže dotakneš z dlanmi, takrat veš da je treba naoljiti sklepe z gibanjem. In pomagalo je!!  

Torej danes je bil spet zadnji čas, da dvigneva najine tri črke, ter se podava  na sveži zrak. Po deževju je dolina kot umita. Pa še nedelja je, joj kako se prileže sprehod po naši dolini, ko nikjer nikogar ni...Vse še spi ti pa imaš občutek, kot da so vse poti samo zate, za naju. Ni se ti treba bati da bi te slučajno povozil kak električni skiro, ali kolesar, ali mopedi .Čeprav imajo vsi svoje poti, žal jih vsi ne uporabljajo...Tudi avtomobilov je še zelo malo na cestah. Pa ne da bi se bala prometa, a je le bolj lepo sproščeno , če se ti ni treba vedno ozirati čez rame, ali pelje za tabo kak kolesar, ali kdo z električnim skirojem.sedaj so skoraj vsi brez zvoncev .Zato pač je lepše hoditim po drugh poteh kot pa po mestu..: Čeprav imamo zelo lepe in veliko kolesarskih stez.

 Tako pa  sva se odločila da za spremembo greva krožno pot skozi  Staro vas ter mimo industrijske cone, ter Bele dvorane do Velenjskega jezera, kjer sva bila že prepozna, ali prezgodnja za tisti dve Legendi žara  , ki delata ,oziroma  pečeta na žaru, saj veste

Ta debeli in veliki oziroma  suhi in malo manjši )Vedno se nasmejim njunim vragolijam ..   do Vista razglednega stolpa

Kar nekaj se je spremenilo --Nova ograja ob smučarski stezi 

Pa še enkrat oplazim s pogledom Kinta Kunte in  trato , na kateri se pod  oblačnim nebom  šopirita dva shujšana umetna mamuta..

a midva že greva proti jezeru mimo zabaviščnega prostora. Ter nato mimo Kinta Kunte ; Starega šahta,oziroma Muzeja premogovništva   in stare elektrarne, ki ji je baje namenjeno renoviranje. Sedaj je bolj, kot ne v sramoto kraju.... Ja lepo bi bilo, če bi zasijala v novem sijaju...

Pot skozi Staro vas je bila, kljub slabi vidljivosti in v pričakovanju dežja, prav romantična, polna cvetja vrtnic vseh barv in vrst--Z rosnimi kapljicami oziroma deževnimi ki so se bleščali kot motni biseri..

Veliko seje spremenilo tukaj, a še vedno so kot včasih vrtovi polni cvetja vseh vrst in barv, pač odvisno od letnega časa...

Ja res pravi užitek, za ljubitelje narave, cvetja . Koliko cvetja je tukaj ob hišah. Ja veliko se je spremenilo v teh 56.letih kar sem jaz v Velenju... Veliko stavb ni več ali pa so obnovljene ,  zelo veliko se jih je na novo zgradilo, malo ljudi še živi od takrat tukaj, ko je še bila tu trgovina, kjer sva dolga leta nakupovala,  a vseeno je še vedno prijeten občutek se sprehoditi skozi Staro vas.  

Nato pa naprej mimo trgovskih centrov ter najinega bivšega serviserja za avto, ki pa tudi ne upravlja več svoje dejvnosti...

 Ter se nato kar hitro približala rekreacijskemu centru , ter stolpu Vista.Gor nisva šla , ampak sva se razgledala naokoli. Kar nekaj se je spremenilo, kar nisva bila tukaj. A je že tako lepo se je sprehoditi po prostranem prostoru ... 

Všeč so mi valoviti grički na katerih je posajeno drevje, tudi hišice, kamor gre še cesar peš so na novo. Veliko se je spremenilo od zadnjič, kar sva bila tukaj. Pa se mi zdi, da še sploh ni dolgo od tega. Torej cela vrsta hišic , kamor gre še cesar peš ,ali pa so namenjene za kaj drugega... Čisto blizu nisem šla ha ha ha..

 Pogrešam pa statue velikih mamutov,kot je Pujsa Pepa ki ima dve očesi na enem profilu. Ja res pogrešam ogromnem pojave starega in mladega mamuta

 sedaj so namesto njih izumetničene predstave v stilu Pabla Picssasa , hm kako naj potem otroci vedo. kakšne so živali v resnici bile??, ko pa so tako umetniško izumetničene. Da ne rečem izmaličene. No ja se je pač pogled na zgodovino spremenil. No to je pač moje mnenje.....

Ob jezeru sva se ozirala tja proti Uršlji gori, Smrekovcu, Mozirskim, a žal je vse bilo ovito v megleno kopreno..

Malo sva uživala ob labodih, ki so se dostojanstveni prevažali sem in tja .::Navadno sva tukaj večji del ko je sončno vreme, no tudi tako nama ni tuje, a je le razlika. Razgibaš se še pa v oblačnem vremenu veliko bolj, ker ti ni vroče..

Nato pa sva pohitela naprej mimo obledelega zidu, ki naj bi predstavljal  jesenski gozd. Ko je bilo še to bolj svežih barv je bil res lep pogled,

Nato pa pod bujnimi krošnjami javorov proti Rudarskemu domu no pred pol stoletja smo mu tako rekli , v njemu je bila kino dvorana, (takrat še edina v Velenju ) Tu sem z mojim gledala  tudi prvi film. Sedaj pa je v njem bar, pa trgovina itd..A ostali so spomini in ime ha ha

Za kavico sva bila še prehitra torej sva hitro pohitela skozi sončni, danes že deževni park 

p.p.