SPOMINI STAREGA GOJZARJA- VELIKA PLANINA

VELIKA PLANINA !

Sem sicer mislila ,da bom nadaljevala s pisanjem pohodov 

za mesec april 3. del  Žal me je čas povozil. Sedaj kar aktivno hodiva, vsak drugi dan, kam dalj drugače jutranji sprehodi okoli jezer pa poti po  naši dolini so pa  tako že stalnica..Teh se sploh ne da več omenjati... potem je treba še doma kaj narediti a seveda bom še opisala poti, ki sva jih naredila prejšnji teden.Lovrenc pod V.Kozjem s prekrasnimi encijani, pa   Lisca s pasjim zobom  ,Na Stolpnik na Konjiško goro čemaževo kraljestvo  Na  vrh Pogorevca 1197m  pa Dukles med prekrasne  avriklje , pa na Jankovec 1200 m ,kjer rastejo čudovite visoke ravne smreke ,pa  seveda lepota Leških cerkva,ter  Koroške..  Spominov  dogajanj  toliko ,da čas vse prehitro mine.Skratka nikoli ni dolg čas ..

---------------------------------------------------------

Sva sicer nameravala iti  v Arboretum Volčji potok, ali pa v  Mozirski gaj , a ker sva dan prej bila v Ljubljani, sva imela gneče, vrveža kar dovolj za en čas. 

Pa se je mož spomnil , da bi šla morda na Veliko planino, kajti navadno sva hodila gor od petnajstega aprila do 10 maja in vedno je bilo dovolj cvetja . Pa še tako je da imava vse vrste cvetja ra+da. Pač samo da je v vrtu Matere narave...

Torej sva se opravila in se peljala  skozi čarobno Zgornje Savinjsko dolino,oz Zadrečko dolino  mimo neštetih blestečih cerkva,ena je lepša od druge  kapelic ter lepo zanimivih rondojev  urejenih 

vedno jih občudujem

Ja res so zanimiva ta krožišča..

Kar hitro sva prispela do sedla Podvolovjek

 od tam naprej pa je nekaj časa šlo zelo počasi, kajti gradi se nova cesta zelo širika in lepa bo. 

Sedaj pa se moramo zadovoljiti še z makadamskimi cestami , na katerih ne manjka prahu. 

Na parkirišču , je bil samo en avto. Mi je pa v oči padel cenik za parkirnino....Kar zasoljene cene. V Avstrij na Obir je bilo 6 evrov  tu pa... No sedaj ni nobeden pobiral parkirnine, sva pa že imela denar pripravljen ha ha.. A če bo cesta tako lepa kot kaže bo vsekakor treba nekaj prispevati...

Nato pa sva pohitela po kamniti poti navzgor

ter

uživala v vsem kar sva videla. Kajti modro nebo ti že da energijo, če pa je še sonce vse cvetoče okoli tebe, moraš biti zadovoljen..

Kali kar nekaj jih je. Včasih se je naša Mery zelo rada ohladila v njih

Midva pa sva se že veselila cvetja, sva tako že vedela , da bo naju prvo razvajal teloh. Res ga je bilo precej v vseh barvah,od bele do skoraj 

temno rdeče 

tako lepa dobrodošlica .

Potem pa so pričeli prevladovati samo lila odtenki. Odvisno v kaki niansi, ali so bili cvetovi v senci, na soncu 

sicer sploh nama ni bilo važno kaki odtenki so , saj je bilo vse naokoli lila tako da si se dobesedno spojil s temi barvami...

Tu sva zavila desno  pi stezi, kajti šla bova krožno potO to pa je na novo ....Lani nisva bila tukaj zaradi korone

Ker sva potem nameravala iti krožno pot mimo Domžalskega doma sva sedaj

poslikala kar se nama je zdelo vredno da ohraniva še dodatno na ta dan

Res sem veliko fotofgrafij naredila. Če že sama nisem nameravala me je on vspodbudil z besedami: Joj kako je lepo ,to moraš slikati ...

ja  pa poslikam. Potem pa doma istočasno ob pregledu albuma rečeva, se spomniš kako so bile lepe v naravi..: ja dvojno veselje..

Ko sva že nekaj časa hodila sva se enostavno ustavila. Mir , ptičje petje, sveži zrak,trenutno sva bila v zavetju, drugače je na odprtem kar ostro pihalo. Pa sva si vzela čas

Nato pa sva počasi šla ob občudovanju planjave proti kapelici Marije Snežne,

Cvetja pa ni bilo konec, nasprotno vedno več je bilo tudi drugih barv

bil je čas malice-- 

 sva pomalicala, in se slikala. Oziroma so naju slikale vesela prikupna dekleta  iz Šmartnega ob Paki. Jaz pa sem posnela njih. Tako je to. roka roko umije-, so rekli včasih...

Nato pa sva se odpravila na vrh Velike planine na Gadišče 1666 m

Malo povprek večinoma pa okoli po cesti

Pred nama so se kot kulisa odstirale Kamniške Alpe . Žal je nekaj časa nagajla gosta megla, ki jih je ovijala

tudi kepala bi se lahko

Še zadnji pogled na KSA

spet v objemu cvetja

Pogled tja na drugi vrh

ko sva se spustila navzdol z Gradišča sva si še na tej strani planine vzela čas, za panoramski pogled na Kamnik in okolico, ter naravnost na Lepenatko in Veliki Rogatec..

Ter na vikende pod nama..: nato pa sva pohitela naprej proti Domžalskemu domu. Prej pa še naju ke presenetil beli žafranSrečavali so naju večinoma samo tujci, večinoma Angleži, le tu in tam je bilo slišati slovensko besedo...

tu sva se okrepčala in  potem z novimi močmi nadaljevala pot okoli po cesti. Nekaj utrinkov še s tega dela poti...

večinoma makadamska cesta, adar pač nisva zavila malo levo, ali desno

Ja tu na Mali planini mi je zelo všeč

zanimivo za prebrati

tu pred tem vikendom je pred leti,točneje 2014 jeseni , ko sva šla mimo cvetel tako lep ognjič

z tako lepimi  cvetovi takih še nisem videla nikjer...Morda se mi je tudi zato , tako dopadlo, ker je bilo drugače cvetja že bolj malo..: sem slikala ostal je spomin in slika, ki mi vedno znova osveži ta lepi pogled na ta cvet

na tej strani mi je še bolj všeč Vse daje tak vtis spokojnosti

pot se kar vleče. .

No midva sva tukaj šla večji del po cesti , drigače pa seveda tudi sem in tja malo po planjavi. Če sva že tu je treba malo  raziskovati... naredila sva 14 km... Ja sva zadovoljna ,predvsem pa hvaležna, ja nič ni samoumevno, za vse se je treba potruditi nekaj pa je treba imeti tudi srečo. Kajti vse drugače bi lahko bilo ...  kondicija se vrača... naj ostane tako še nakaj časa --

p.p.