Spomini Starega Gojzarja --5 del- Grad Planina- in naselje pod njo

 

Zelolepo označene poti-smeri

On se je vsedel na klopco v senco pod cerkvijo , kjer je tak (ek) z oznakami Za poti, če imaš čas in ja kar nekaj jih je...

 jaz pa sem kot vedno malo raziskovala naokoli. Čudovita cerkev Sv. Marjete. ki je mogočen okras kraju  

Nasproti naju so krasili mostovž , mi bi rekli (gank) prekrasni nageljni, ki pa še niso bili razcveteni , Si kar predstavljam, kako bo čez nekaj časa ta bujnost zažarela v rdečih cvetovih...

Saj tukaj sva že bila, a vseeno je že kar nekaj let od takrat. Še vedno je zelo lepo urejen kraj prijazni ljudje s pojočo,  mehko melodično govorico, ki se te dotakne kot dih pomladniih dni.

Mimo cvetočih vrtov z zajčki,mačehicami 

 makom ,

, 

mak je nekaj čudovitega, ni važno kakih barv, ali divji na poljih, ali v vrtovih, obožujem ga 

 vrtnicamica, ma ni da ni.  in malo više pod obzidjem za ograjo polno cvetočih ivanjščic 

mimo laboda, ki ima krasen zelen dodatek, mimo srnic, ki v sožitju s kužkom opazujejo popotnike, ki gredo na grad 

ter mimo čudovitih makov, ki so kar kipeli kvišku, ter se potem  

še ustavila ob tabli  :

Z napisom na poti z Guzajem...

ter zavidala vsem ,(čeprav nisva take sorte, da bi zavidala ljudem, amak sem si prav zaželela, da se vsa razgreta za hipumiriva, ohladiva v senci pod gostim krošnjami, ) ki se lahko senčijo v tako lepi senci bi+ujni senci lip...Malo preden sva zavila na levo stran se je nama razkril pogled na vrh in cerkev Sv. Križa in na lipo kjer sva sedela  na drugi strani, kjer sva bila pravkar... Kako lep je bil pogled na strmino z bleščečimi kapelicami,

 ki so kot veliki biseri krasili pobočje 

Pa seveda sva oba ostrmela ob barvitem bezgu ha ha, ne vem če je bezer sicer ima podobne cvetove in liste a je vse bolj v niansah... Je pa nekaj čisto posebnega. Prvič videla tukaj!

Na ovinku je krasen pogled na naselje in na pogorje  Bohorja v ozadju

In spet marjetice  

Mogočnost ruševin naredi močan vtis ...

Grad renovirajo, tako da sva si ga bolj , kot ne ogledala samo od zunaj. Sva pa bila tu gpr že pred leti, se spomnim da je on nesel Mery ker ni mogla iti po stopnicah. Ja Mery ni več, midva pa še kar kroživa tu naokoli obujava spomine, dodajava nove  kamenčke v mozaik spominov. Ja življenje gre naprej, hvaležni moramo biti, da nam je dano da še lahko raziskujemo te lepe kotičke naše tako pestre dežele...

Šla sva skozi debelo obokani vhod, moj je kar hitro ugotovil, da so bili takrat ljudje veliko manjši, ali pa so se morali priklanjati, da so lahko vstopili. No ja morda pa je bilto test, za priklanjanje graščakov. Kdo ve, vse je možno...

Seveda sva se slikala se že šika da se vidiod zadaj grad v popravilu. Upam, da bo hitro popravljen, da ne bo zmanjkalo denarja .. Volje vsekaor je dovolj...

Tu je zaprto in prav je tako, da se ne bi kdo poškodoval

Te lila lepotice, jaz sem mislila da so vrtnice, no ja saj so a neke vrste šipek, mi je prijazna gospodična povedala kako se imenujejo, pa sem žal pozabila. Tako omamno dišijo, še nikoli nisem vonjala tako izrazitega vonja

vrtnice. Ja res, ko pogledam sliko še vedno imam v nosnicah močan prijeten vonj tega sicer ni ne vem kako lepega cvetja a z toliko moči njegovega vonja preseže vse  lepotice vrtnic.

Nato sva se vrnila vrnila  po isti poti nazaj

med soncem in senco mogočnih dreves 

ter uživala na vsakem koraku , taka spokojnost vlada tukaj 

Mogočne skale , ki jim niti čas ne more do živega , ter modro nebo, je nama dajalo vtis prostranosti in neminljivosti. Ja ko je vse tako bujno, mogočno naokoli se moraš pač predati življenju...

Zelo sva bila presenečena da je ttudi tukaj polno cvetja. No ja, končno pa saj je vse v cvetju je le poletje ..:Pri nas smo imeli v preteklem mesecu kar nekaj dežja, tako da se še nismo povsem navadili, da je poletje res tukaj!

Tudi obzidje krasijo barviti odtenki

Ustavila sva se še na Planini,

tako čudovita preobleka stopnic 

poleg drugega kupila mali spominek, ter nekaj dišečih nageljnov, ki mi sedaj krasijo moj mini vrtiček. Tako omamno dišijo ja in ko stopim na balkonse mi zazdi, (pa čeprav danes dežuje)da sem spet tam sredi čudovite pokrajine, kjer vse cveti dehti.

..

Ja lep je bil ta potep po Bohorju .Zelo nama je všeč tukaj zato se vedno znova n znova vračava. Naslednjič pa bova poskusila iti gor še iz duge smeri iz Jablance... 

Še zadnji pogled s ceste na pravkar obiskani kraj Planina, z Gradom katerega sva pravkar obiskala..

p-p-