-Basališče 1272 m -Ter Štrukljev vrh 1227 m-
na-Paškem Kozjaku!
Že več kot deset let prihajava na ta del Paškega Kozjaka . Od začetka sva redno šla šla od Sv.Jošta čez vrh Ostrica n atravnik Ostrica in nato naprej na Basališče in Štrukljev vrh. Potem pa mi je prijateljica s spleta povedala , da gre spodaj cesta kjer lahko parkiraš in potem greš po lovski poti na travnik Ostrica in potem so ti odprte vse poti. Sicer se s tem izogneš vrhu Ostrice 1180 m ,ki je:
Citat :
Ostrica je neizrazit vrh Paškega Kozjaka , 10 km dolgega in precej ozkega strmega apnenčastega pogorja, med soteskama Paka in Hudinja.Vrh se nahaja na polovici poti med cerkvijo sv. Jošta in Štruljevim vrhom-- Konec citata...
Na sploh pa je ta travnik nekaj posebnega, meni je tako všeč- Tuudi pozimi je tukaj zanimivo no tako na spomlad, ko je še samo kakih 20 cm snega ... Visoko nad 1000 metri je poln cvetja, prvo zvončkov teloha,
Na sploh pa je ta travnik nekaj posebnega, meni je tako všeč- Tuudi pozimi je tukaj zanimivo no tako na spomlad, ko je še samo kakih 20 cm snega ... Visoko nad 1000 metri je poln cvetja, prvo zvončkov teloha,
regrata encijana , kukavic nato
navadnega , svišča,pa seveda kako je bil pred leti lep pogled na Ostriški Bajer, (ki pa ga sedaj ni več)ter Kajuhov gaj s pesmimi, izžganimi na lepo oblikovanih deskah Karla Destovnika Kajuha, pod košatimi smrekamipa obisk meseca juija pred skoraj desetimi leti ,ja koliko modrih zvončnic ,
potem šmarnic , kasneje zlatice, arnike, ,skratka še tisti pravi naravni travnik... Takrat sva še tudi poleti obiskala ta kraj, kajti tisti čas sem na veliko fotografirala metulje. In tugor je za njih bil pravi raj... Toliko jih je bilo , vseh vrst in barv..
Vsak ljuitelj narave ostrmi nad to lepoto...
srčna moč in še in še. No tako je bilo pred nekaj leti.Sedaj pa se to cvetje počasi umika zaradi Dru, kaj vem česa, morda zaradi podnebnih sprememb , ali česa drugega..Drugače pa je ta travnik negovan vse lepo očiščeno , no sedaj je tudi ograjen zaradi divjih prašičev,ki so včasih veliko razrili... Kakor koli ta dolg travnik okoli pol km nekaj več ali morda manj a mislim da več, je dolg, ko hodiš že kar nekaj časa, potem pa se ti odpre še navzdol proti kmetiji, ki pa se od tam ne vidi.
in širok , skratka prava paša za oči... je vedno prava paša za oči.. Pa še nahodiš se lahko če greš enkrat po sredini in nato okoli njega....
regrata encijana , kukavic nato
navadnega , svišča,pa seveda kako je bil pred leti lep pogled na Ostriški Bajer, (ki pa ga sedaj ni več)ter Kajuhov gaj s pesmimi, izžganimi na lepo oblikovanih deskah Karla Destovnika Kajuha, pod košatimi smrekamipa obisk meseca juija pred skoraj desetimi leti ,ja koliko modrih zvončnic ,
potem šmarnic , kasneje zlatice, arnike, ,skratka še tisti pravi naravni travnik... Takrat sva še tudi poleti obiskala ta kraj, kajti tisti čas sem na veliko fotografirala metulje. In tugor je za njih bil pravi raj... Toliko jih je bilo , vseh vrst in barv..
Vsak ljuitelj narave ostrmi nad to lepoto...
srčna moč in še in še. No tako je bilo pred nekaj leti.Sedaj pa se to cvetje počasi umika zaradi Dru, kaj vem česa, morda zaradi podnebnih sprememb , ali česa drugega..Drugače pa je ta travnik negovan vse lepo očiščeno , no sedaj je tudi ograjen zaradi divjih prašičev,ki so včasih veliko razrili... Kakor koli ta dolg travnik okoli pol km nekaj več ali morda manj a mislim da več, je dolg, ko hodiš že kar nekaj časa, potem pa se ti odpre še navzdol proti kmetiji, ki pa se od tam ne vidi.
in širok , skratka prava paša za oči... je vedno prava paša za oči.. Pa še nahodiš se lahko če greš enkrat po sredini in nato okoli njega....
Prav za prav sem mislila samo opisati pot ki sva jo tokrat prehodila. A me je brskanje po arhivu in albumih z preteklosti, tako prevzelo da sem se šele sedaj zavedala da prav za prav to ni bil moj namen, ampak me je mao zaneslo v spomine...
Prvo sva se zapeljala proti vrhu Smounik , kjer sva prvič pred dobrim desetletjem iskala lovsko pot , a tokrat samo do križišča, kjer sva obrnila avto in seveda predvsem zato da sem poslikala križ nad potjo. Ki je navadno tak čas obdan s spomladansko reso. No tokrat nič od tega , sva bila že prepozna.A saj sva se ga letos naužila na Srebotniku dovolj.....
Od ceste sva se povzpela navzgor, po lepo urejeni lovski poti in kaj kmalu prišla do vhoda na travnik Ostrica
Bilo je zelo zanimivo, kajti, kar naenkrat je sonce izginilo. Midva sva se napotila čez travnik do debele bukve, ki pa še ni ozelenela, kjer sva se odpočila. Tu je bila prejšnja leta miza s klopmi. No mize ni več...
Nato sva se napotila naprej po dobro označeni poti,še na vrh Basališče 1200 m,,malo nad bukvijo so naju došli planinci iz Vitanja, ki so šli na oglede, kajti naslednjo nedeljo sedaj, ko pride naj bi bilo planinsko srečanje.Upajmo , da ne bo dež..
tudi srček na pot naju je razveselil
Pa zanimiva drevesa z grbami , pa skozi ozke šranje skal mimo velikih mravljiščpo grebenu kjer se na eni strani spušča repadno pobočje proti Mislinji , tu in tam lahko vidiš celo Cerkev v Šentilju pri Mislinji in pod nama cerkvico, ki ne ve, komu je posvečena..
Nato sva se napotila naprej po dobro označeni poti,še na vrh Basališče 1200 m,,malo nad bukvijo so naju došli planinci iz Vitanja, ki so šli na oglede, kajti naslednjo nedeljo sedaj, ko pride naj bi bilo planinsko srečanje.Upajmo , da ne bo dež..
nekaj utrinkov od enega sreanja pred leti...
Pridejo pohodniki planinci od vsepovsod, seveda jih je največ iz Šaleške, Vitanja Dobrne, Zreč itd Zelo prijetna so ta srečanja. Piknik pa zbori pojo pa seveda raznnna tekmovanja, kot pač je že klasika..
Dvakrat sva tudi midva že bila. Upam da bo lepo vreme ..
Pridejo pohodniki planinci od vsepovsod, seveda jih je največ iz Šaleške, Vitanja Dobrne, Zreč itd Zelo prijetna so ta srečanja. Piknik pa zbori pojo pa seveda raznnna tekmovanja, kot pač je že klasika..
Sedaj pa sva nadaljevala pot za po strmini skozi gozd po pestri poti, nekje skalnati, nekje poraščeni z mahom
tudi srček na pot naju je razveselil
Pa zanimiva drevesa z grbami , pa skozi ozke šranje skal mimo velikih mravljiščpo grebenu kjer se na eni strani spušča repadno pobočje proti Mislinji , tu in tam lahko vidiš celo Cerkev v Šentilju pri Mislinji in pod nama cerkvico, ki ne ve, komu je posvečena..
kjer gre ena pot na vrh Basališča n potem naprej proti Vitanju, ena gre pa proti kmetiji Jernejc, , kjer raste tako lep čemaž kjer bova se potem midva krožno vračala.
in med dvema mravljiščema, kot vhodom na Vrh Basališča že sva tukaj. Lani nisva bila . Se je kar nekaj spremenilo.Vrh je bolj zračen ..Lepo osončen.. No trenutno je sonca bilo samo morda za minuto , ali dve..
Mir je bil , toplo, pogled na zastavo j epritrjeval njegovm besedam. Je lepo brezvetrje..
Ko sva se naužila l vtisov vrha, sva se spustila navzdol do odcepa in ed čemaževim zelenjem hitro napredovala po lepo označeni gozdni cesti, ki pa čez nekaj časa preide v ozko pot
tu je še regrat v polnem razcvetu. Sem ga pa na jasi v gozdu nabrala nekaj , je le više in še čisto mlad ..
Midva pa sva po prihodu na travnik nekaj časa nadaljevala po njem,nato pa se napotila še na vrh na drugi strani travnika na Štrukljev vrh, ki je malo nižji od Basališča
, navzdol, malo nad kmetijo. Aker sva midva bila že kar nekajkrat tukaj sva izbrala brezpotje po gozdu, oziroma sva sledila kravji poti, ki je naju pripeljala kakih 50 metrov pod vrhom travnika kjer se potem nagne na drugo stran. Sva si prihranila strmino... Šla sva po sledeh belega klobuka..nekaj pa po brezpotjih Tudi vpisala sem se. A je zelo malo vpisov. Ali se ne vpišejo, ali pa jim je ta po na vrh vstran
evo me, je dejal in sesmejal
Tu je res strmina , a počasi se pride
Korenina kot čebula...
tudi tukaj je polno zanimivosti . Od zmajevih krempljev, do gozdnega škrata...
prekrasna goba na Štrukljevem vrhu
Nato pa sva se vrnila na travnik in se po soncu, ki je kar nenadoma pričelo sijati z vso močjo vrnila
do izhodišča mimo krasne breze s prežo vsa zadovoljna, da počasi zaključujeva z vsemi vrhovi okoli Šaleške doline,eden še pride kmalu na vrsto (no ostala sta še dva trije, a ti bodo na vrsti v jeseni zaradi lepote barvanja bukev)ki sva jih obiskala letos. Sicer je res, da sva veliko vrhov obiskala tudi večkrat.. A nič zato , samo da se miga..
tudi na tej strani travnika je vse tako prostrano
tu je še regrat v polnem razcvetu. Sem ga pa na jasi v gozdu nabrala nekaj , je le više in še čisto mlad ..
Midva pa sva po prihodu na travnik nekaj časa nadaljevala po njem,nato pa se napotila še na vrh na drugi strani travnika na Štrukljev vrh, ki je malo nižji od Basališča
, navzdol, malo nad kmetijo. Aker sva midva bila že kar nekajkrat tukaj sva izbrala brezpotje po gozdu, oziroma sva sledila kravji poti, ki je naju pripeljala kakih 50 metrov pod vrhom travnika kjer se potem nagne na drugo stran. Sva si prihranila strmino... Šla sva po sledeh belega klobuka..nekaj pa po brezpotjih Tudi vpisala sem se. A je zelo malo vpisov. Ali se ne vpišejo, ali pa jim je ta po na vrh vstran
gozdni škrat
evo me, je dejal in sesmejal
Tu je res strmina , a počasi se pride
Korenina kot čebula...
prekrasna goba na Štrukljevem vrhu
Nato pa sva se vrnila na travnik in se po soncu, ki je kar nenadoma pričelo sijati z vso močjo vrnila
do izhodišča mimo krasne breze s prežo vsa zadovoljna, da počasi zaključujeva z vsemi vrhovi okoli Šaleške doline,eden še pride kmalu na vrsto (no ostala sta še dva trije, a ti bodo na vrsti v jeseni zaradi lepote barvanja bukev)ki sva jih obiskala letos. Sicer je res, da sva veliko vrhov obiskala tudi večkrat.. A nič zato , samo da se miga..
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar