SPOMINI STAREGA GOJZARJA-REGENERIRANJE

So stvari, ki si jih včasih sploh nisem mogla predstavljati, kot na primer, ko sem slišala od starejših ljudi, koliko časa potrebuje telo po naporu, da preide oziroma  da se vrne spet v prvotno stanje ... Ko pa smo mi mladi lahko še po tako velikem naporu, oziroma pohodih spet naslednji dan normalno vključili v vsakdanje življenje..

Torej sedaj , po zadnjem obisku dveh vrhov

na isti dan je nama kar dal vetra.  Že zvečer, ko sva prišla domov, sem prvo njega zmasirala z žganjem v katerem je namočeno divje kostanje to pomaga posebno proti krčem... Tudi jaz sem bila deležna masaže , a potem  zaspala že skoraj prej, kot pa sem položila glavo na vzglavnik... Spala nepretrgoma naslednji dan do pol osme ure... Ko pa sem hotela zlesti iz postelje sem začutila da me vse boli. Ramena, križ, noge so bile trde, kot bi bila Ostržek z lesenimi nogami... Ko sem stisnila zapestje , takrat sem se glasno zasmejala ter dejala njemu, da bi lahko po TV delala reklamo za Flexi Fors mazilo oziroma tablete. Tako sem stiskala in odpirala dlani, kor tisti gospod , ki je dejal, ko se zjutraj zbudi da ima roke čisto otrple.....  Ko sem se osvežila, se mi je sicer pričela vračati dobra volja z njo pa tudi gibljivost. Po obilnem zajtrku, kajti prejšnji dan sem ves dan zaužila, samo dva sendviče, ter  energijsko ploščici in košček čokolade. 

Torej po zajtrku, niti nisem pomislila, da bi šla na sprehod, ja tudi to se zgodi. in skodelici čaja se vsedem na kavč in že me je zmanjkalo. Prebudim se čez tri ure, skuham kosilo , spijem kavico in spet pričnem zehati. Grem v spalnico in zaspim do pete ure popoldan.. Je pa zanimivo, da so se  po vsakem spanju , počitku bolečine umikale. Prvo so me nehale boleti rame in dlani , nato križ  .... 

Ker sem spala skoraj že toliko, kot lenivec sem se spravila k urejanju slik, napisala bloge, predvsem pa uživala v posnetkih slik , z zavestjo kako lepo je bilo , da sploh ni problem če je treba potem, kak dan se odpočiti je vsak korak vreden te lepote naših gora...ter se potem zadovoljna spet spravila, ja kam drugam kot spat. Naslednji dan pa je bil že veliko bolj aktiven, čeprav še ne povsem. Pospravila sem stvari , alo po stanovanju, kuhala,  potem sva spet malo osvežila pretekli potep po južnem delu naše dežele. Ter naredila par zasnutkov novih poti...Vseeno me je še bolela hrbtenica noge in ja nekaj  časa pa še nekaj počitka. Zvečer pa sem se že počutila da sem spet taka kot prej. Spet mi je uspel dotik z dlanmi tal, kar prejšnji dan niti pod razno nisem uspela narediti... hrbtenica, se je tudi umirila , ja osteoporoza je zanimiv pojav, ali pa se samo meni tako zdi, da kadar se vreme spreminja, da potem postanem kot barometer , in  takrat moram pač zbrati ves optimizem da enostavno to preslišim. Je pa tako, kar te ne ubije, te naredi močnejšega...sicer pa po travnatih bolj položnih  površinah narediti toliko km ni problem-pa tako je če človek malo pojamra je potem kar bolje ha ha ha ha , je pa strmina oz kamenje  in skalnate površine nekaj drugega. Sem a vesela da je spet vse  dobro, ter da se počasi sprijaznjujem tudi s tem, da je pač treba namesto enega dneva si vzeti dva za regeneriranje..

p-p-