SPOMINI STAREGA GOJZARJA- Lom nad Topolšico.

  Kot že nekaj let zapored , obiščeva ta idilični  kraj ,Lom nad Topolšico 884 m

Navadno za ta pohod izbereva mesec maj. No  večinoma , sva si izbrala spomladanske mesece. bila pa sva tu gor že tudi ,ob košnji meseca junija  in meseca septembra..Vedno lepa pot,vedno ista, a kljub temu vedno drugačna..,

Všeč nama je pot ,ki pa jo ubereva iz različne smeri, včasih od zdravilišča Topolščica, greva po poti  cikcakasti a senčni  navzgor do ceste ,prvič sva šla na levo stran naokoli, potem pa so naju usmerili na pravo pot, tam sva nekaj let hodila.

Tokrat pa  sva že pred Topolščica na desno gor in pustiva avto ob cesti ,ter nadaljujeva  nekaj časa po asfaltu, nekaj časa po travniku, nekaj časa po makadamu in nekaj časa po gozdnih poteh. Zelo pestra zelo razgibana pot, mimo lepih motivov, lepo urejenih kmetij in vikendov, predvsem pa cvetočih jablan,

 ki so v dolini že odcvetele. Pa seveda toliko rumenega cvetja regrata, 

da si enostavno moral se ustaviti in si napasti oči

postajalo je vedno topleje..klopca ob prekrasni kapelici, ob kmetiji, ki bo v prihodnih mesecih imela naziv turistična kmetija...Dobro je vedeti .

Se bo treba ustaviti...kjer imajo zelo prijaznega kužka , da o prijaznosti gospodarjev sploh ne govorim. Ja lepo se je ustaviti, malo poklepetati , ja klopca pa je    kar vabila da se odpočijeva, No midva zadnje čase kar precej počivava, a ne že toliko zaradi nuje, čeprav včasih tudi zato, ampak, ker enostavno si rečeva pot je cilj. Tako prideva na cilj veliko manj utrujena in posebno  je zadovoljen on, ker zadnje čase nima več krčev, ko se vrneva domov...

Tako, da ne potrebujeva ravno klopce za počitek včasih je dovolj tudi rob ob poti...

,No tokrat  midva sva hitela naprej ,modrina neba je še dodala svoj čar prekrasni pokrajini

Vzela sva si čas, ter senasmejala duhovitemu napisu na tabli. Dobrega psa s slabimi živci sicer ni bilo d na spregled, a sva ga že videla in spoznala. Zelo lep kuža..

-------------------------------------------------------------------------------Torej pričela sva spodaj na asfaltu in se mimo nekaj že opisanih motivov dvigala vedno više--

Mimo kolesa s cvetočo kanto.Prejšnja leta je bil drog namesto kante....

Zelo domiselni kažipoti..

kot so kapelice križi, ter pobarvano kolo s cvetjem. Letos je bilo na novo še več motivov,kot so metulji palčkova hišica in stolp 

palčkov grad ,Hotel Biba,Hotel Žužek,pot je zelo dobro označena,če pa že zgrešiš pot ti jo prijazni prebivalci Topolščice, oziroma Loma ti  rade volje  povedo , za smeri in poti ,kjer se nisi hodil.Pa seveda prijazni liki na drevesih ,

kot so Krešimir, Šadleka sva gor grede zgrešila... sva se smejala predvsem njegovemu imenu...

Šadlek ,

 Ter Domagaj veliko više v gzdu Domagoj

pa zajčka na vrhu s korenčkom.. Zajčka sva prejšnja leta že videla na začetku travnika...Res imajo domišljijo ... Ja tako je popestrijo pot in je strmina kar manj strma..

Polno cvetoče zlatice ob cesti

ki so popestrili pot , pa še zabavala sva se ob tem..

Poti je nama polepšalo modro nebo toplo sonce , predvsem pa toliko cvetja ob poti da sva res počasi že zaradi tega ubirala pot navzgor..Mimo lepih portalov z metulji 

Nadaljevala sva pot skozi gozd  mimo lepih portalov in nato čez travnik zavila navzor

kjer je cvetelo

  na vseh straneh poti in ob hiši cvetje

....Ta krasen spomladanski dan,ki je bil že prav poleten,- Tale viharnik je postal že ves blesteč od vetra sonca zaznamovan sva izkoristila za uživanje pod dišečimi borovci ki že cvetijo... Neprecenljivo...

ko sva končno prišla iz gozda seva se odpočila na Klopci ob križu in na novo nasajeni lipinato navu+zgor mimo preže,ki je v vseh teh letih , kar hodiva tuu gor pridobila tisto žlahtno patino...

ter 

 mimo velikega kupa drv. Teh ne bo skrbelo, ali bo še naprej prihajala nafta in plin iz Rusije...

Pa spet po krasni gozdni cesti, ki se je kje dvigala in spet poravnavala...

tudi dobrega psa s slabimi živci tokrat nisva videla , sva se pa zabavala v napisu...

uživala v razgledu na cvetoča pobočja

mimo kmetije skozi špalir mogočnih brez, ki so od strele žekar zaznamovane .S prijaznim  gospodarjem s katerim sva se zapletla v pogovor o marsičem...

Na  vrhu najvišje točke Lomasva se lepo hladila v senci. Kako je prijal mir in šumenje vetrčka, ki je sicer komaj zaznavno premikal  liste navejah  dreves.

Tu na lapuhu se vidi, koliko je v zraku in povsod cvetnega prahu. Ja tudi na klopci na vrhu  ga je bilo. Sva oba imela velike rumene zaplate  na najinih hlačah. Še dobro da nobeden ni alergičen na cvetni prah. Letos bi bilo pa hudo, oziroma je hudo za tiste ki so alergični nanj.

med drevesi lip in macesnov in tam v bolj slabi vidljivosti Uršlja gora naju je skozi spremljala ...Tokrat sva se vrnila po tej strani nazaj.

Naslednjič pa bova z vrha šla po sončni poti

Pogled na zeleno travo in cvetoče jablane je bil res nekaj posebnega......Mimo vikendov spet v hladni gozd , kjer sva nekaj časa šla po cesti nato pa zavila navzdol skozi gozd, ter se mimo pašne skupnosti 

 ......Navzdol je šlo veliko hitreje ..

Tu je naju še v slovo pozdravil škrat , ki pa je izgubil že kar nekaj barve , 

ter se zadovoljna da, sva izkoristila spet en dan, za aktivnost in uživanje v naravi...

p.p.