Pot k Petrovi skali pelje po ozki stezici mimo pestrih barv ,lila cvetja invalujočih trav...
Cvetja kjer se še za hip ozreva na debelo bukev s planinsko oznako kjer sva zapustila pot in se napotila sprva po makadamu ob robu travnika, na katerem letos ni bilo lilij..So bili pa metulji . potem pa po krasni ozki stezici tako nežne, nasploh so tu prevladovali lila odtenki
Te lila cvetlice so kot nežen dih pomladne Vesne valovile na skalnatem pobočju
Midva pa sva že hitela naprej
mimo curljajoče vode ter mimo oznaka za naravno okno, Tokrat nisva šla dol. Ni daleč je pa kar strmo... Skratka bova pa naslednje leto
obiskala ta naravni fenomen... Lepo je-Ta posnetek sem naredila lani, ko sem ga slikala iz spodnje strani...
Tu pa sta že bila dva gosta. Se pozna da je bil delavnik
Tu sva bila deležna hitre in prijazne postrežbe. Zelo dobro kavo sva dobila sveže skuhano , ne iz avtomata, tako da nama je kar vrnilo adrenalin da sva se še potem vsa vesela in prešerne volje napotila naprej najinim ciljem nasproti
Ko sva se ovekovečia zaspomin, sva odhitela del poti nazaj nato pa k koči na Bohorju...
Da veš kje in kam vodijo smeri in kako daleč je
Novi stanovalci hi hi
Malo sva siše ogledala okolico koče
Zelo mi je všeč ta stari napis
Sovice so naju opazovale z velikimi očmi, ko sva odhajala...
tudi par gostov je medtem že prišlo. A se pozna da je delavnik, pa ni take gneče
Za vse tiste, ki ljubijo palčke. Ta je pestoval miniaturnega medvedka. Bolje tak, kot ta pravi he he he...
Ko sva si vse ogledala sva odhitela nazaj do izhodišča ter se nato odpeljala do
Doropolja in nato skozi pravljični gozd ob križevem potu na vrh k Sv. Križu nad planino , a o tem naslednjič
Ni komentarjev:
Objavite komentar