Spomini starega gojzarjev 6.del- Aprilu v slovo

Konjiška gora- Stolpnik 1012m

 Čeprav je bil mesec april kar precej sončen, je bilo vmes  tudi kar nekaj deževnih dni tako, da sva lahko izkoristila tiste dneve ,da sva obiskala svoje načrtovane poti, ena takih je tudi pot na Konjiško goro,

goro čemaža in blestečih bukev 

Tik pred iztekom meseca sva  se že peljala  mimo mimo polj s katerih se je dvigala vlaga v jutranje  nebo, Frankolovega

 in se mimo Češnjic,s prekrasno cerkvijo, ki je posvečena  Karmelski Materi božji- 

ter res lepimi kapelicami in urejenim naseljem 

zapeljala še naprej po cesti do Kamne gore, to pot zelo dobro poznava, kajti zelo velikokrat sva  jo prehodila že tudi peš .Prav za prav  narediva skoraj vedno krožno pot. Iz Češnjic gor in nazaj mimo Grofovega štanta in Kamne gore spet do Češnjic nazaj. Zelo lepa slikovita pot. A rikrat sva šla iz Kamne gore gor in dol, kajti ta mesec sva hotela še obiskati Pogorevc in sva se odločila, da ne bova preveč pretiravala s hojo, kajti iz Kamne gore , do Češnjic je treba pešečiti po asfaltu in tako sva se tej krožni pti odrekla..

Všeč nama je tukaj  zato se pa tudi rada  vračava.

Navadno je dolina pod nama bila pojrita z megleno odejo, tokrat pa ne, a vidljivost , kljub temu ni bila ne vem kako dobra Parkirala sva ob cesti, ter napotila navzgor mip domačij s prijaznimi kužki,

Kmalu sva prispela v gozd ter se po res strmi cesti, (po kateri sva enkrat nazaj grede srečala mlade fante, ki so poskušali z avtom priti do Grgrofovega štanta, a jim ni uspelo,)

nama seveda je, sva se pa spomnila ob skalina poti na najino Mery, ki je vedno pohitela naprej in s skale gledala navzdol, kdaj bova midva prisopihala za njo.Kar hitro sva tokrat prišla na ravnino in se po prekrasnih obrobjih levo in desno posejanih s čemažem, kmalu dospela do Grofovega štanta, kjer pa so se delavci že odpravljali na spravilo lesa.Nekje je že zapela motirka svoj pesem ,

Kar je dokazovala zelo blatna cesta na križišču ..

Midva pa sva si mali više na soncu vzela čas, se odžejala pomalicala, ter se predala pričjemu petju in pomladnemu razpoloženju..

Počasi sva se dvigovala proti vrhu oziroma do krasnega razhleda, kjer se odpre pogled na Pohorje Zreče in Stenico nad njimi 

Ob poti se je tu in tam že ratcvetala Kranjska bunka, ki pa je baje strupena, a so mi všeč njeni cvetovi , skromnimi a nekako skrivnostno delujejo...

Nato pa še nekaj časa po razgibanem terenu roti vrhu

Ob poti pa čudovite visoke blesteče bukve 

Končno sva le dospela na vrh. Tikrat se mi je ta zadnji del tako vllekel.Se pozna da skoraj vedno greva gor iz Češnjic navzdol pa tukaj

Ko sva prispela na vrh sva si , kot je že tradicija vzela čas inbila najbrž kar dobro uro sama. Nato sp ptispeli pohodniki iz Celja , ki so nama delali nekaj časa družbo. Oni so potem odšli nataj 

v Črešnjice, midva pa proti Kamni gorici

Še prej pasva se malo tazgledala po tem vrhu s stolpom , na katerega tokrat nisva šla, sva bila pa že kar nekajkrat. Je pa tudi zelo pihalo in ni naju mikalo da bi poslušala zavijanje vetra na taki višini. Ni me strah bilo sten in prepadov v gorah,

 a nekako imam odpor do stolpov.

Zelo lepo urejen vrh s stolpom veliko klopmi in mizami, s kapelico posvečeno sv. Jožefu zs kočo in še eno malo kočo za preoblačenje...

Pričela sva s espuščati po pobočju , ki je ves pblečen v zeleno obleko čemaža..Nabrala sva ga malo , tako za zdravje , se ga da kar na veliko  načinov narediti, kot juha omaka omleta, pa  pica pa čemaževi rezanci in moki, ma ni da ni. Pa 

Navzdol nama je šlo veliko hitreje kar naenkrat sva bila na razglednem obronku, za hip sva se še razgledala v dolino in pogledala na vrhove, kjer sva že bila in če bo zdravje bova najbrž še šla in potem navzdol in kar naenkrat sva bila  na Grofovem štantu, delavcev ni blo več slišati, midva pa sva že hitela

naprej po ravnini , ter se spustila šepo zadnji strmini navzdol

na travnik poln cvetočega regrata  in cvetočega drevja...Tudi pohodnico sva srečala

Sonce se je tu in tam skrilo, a nič zato,midva sva bila tako polna energije dobre volje da je vreme šač ta zadnja stvar, ki bi lahko pokvarila dan in razpoloženje. Res pa je da je lepše, e je sonce če drugega ne so slike malo lepše. 

cvetje skromno, a kljub temu polepša trenutke  na poti.

pa seveda travniki polni sončnih cvetov. Ja pomlad je vsak dan bolj cvetoča

Kljub malo slabšemu začku aprila se je zaključeval fenomenalno... Najbo še naprej tako

p.p.