SPOMINI STAREGA GOJZARJA- VOLJA JE. TOREJ SMO

Ko si na tleh.a k sreči nisi  sam,, kot poje naš priljubljeni pevec, no ne ravno tako ampak ja....

Končno se je ohladilo, tako , kot letos še nikoli nisem težko prenašala poletne vročine. Na splošno nikoli nisem imela problemov. Je pa seveda res, da nikoli ni bila še tako ekstremna, ter tako dolgo trajala. Pa še tako je do sedaj sva na balkonu imela vedno mini mini vrt , na zunanji strani je bil slap cvetja na notranji  strani pa zaboji z paradižnikom,in začimbami zelišči , da ni treba po vse kar rabiš za sproti v trgovino. Paradižnik ,ki je navadno zrasel do gornjega balkona. Bil je nekako naravna klima .

Prejšnja leta sem se šalila da je to naša naravna klima,

nikoli nam ni bilo prevroče-Toda letos smo se marca meseca zmenili, da bomo obnovili fasado ,bilo je rečeno, da bo spomladi do junija vse končano. Ampak , nekaj je teorija , drugo praksa, tako letos sploh nisem posejala semena, navadno imam vse svoje.Tako sem   letos  občutila, kako je če ti sonce z vso močjo sije na balkon ,pa  da to ni šala ampak res nevzdržno sedeti na balkonu , ko imaš občutek kot da si v kotlu, pa da se počasi spreminjaš v zdrizasto snov.. Kot vsako leto smo čez noč zračili zjutraj zaprli okna, potegnili rolete dol, ampak ni nič , ali zelo malo pomagalo. Pa da o spancu sploh ne govorim. Navadno je moj spanec trden, ko zvečer spijem mojo običajno kavico se mi že drema prej , da jo spijem do konca , grem spat   in se zbudim res spočita..Ampak letos je vse drugače , če spijem kavico ne spim, če je ne takrat pa še manj. 

Vsak ve ,naj bo mlad ali malo starejši, da  kar je prevroče , n je prevroče. Še dobro, da nimava kakšnih večjih zdravstvenih težav, takrat pa tako ne bi mogla niti iz hiše. Ampak kljub temu je letos bil vpliv na mene posebno tak, da sem preživljala dneve brez vsake volje, kot muha v močniku, sem se trudila,  da čim bolj z lahkoto opravim vsakodnevne opravke, kjer mi je včasih bolj, včasih manj tudi uspevalo. A veliko stvari sem enostavno odložila. 

Ampak, sedaj  ko se je ohladilo sem nadoknadila moj preprotrebni spanec , mislim da za vso poletje nazaj. Kako čudoviti občutek , ko greš spat  imam občutek, da še prej , da položim glavo na vzglavnik me že zmanjka .Pa ne samo ponoči, tudi podnevi zaspim, za eno uro , navadno ko se vrneva  z vsakodnevnega sprehoda . In opažam da se vedno bolje počutim,da je spet volja, ki je nekako usihala dan za dnem. Le pohodi na višja, hladnejša  območja so začasno spet povečala voljo do življenja in aktivnosti. Kako sva hvaležna za te pohooode.

No današnji , zjutraj prav ohlajen dan  pa sva spet izkoristila da se podava , tokrat za test, kako se bodo noge odzvale na malo daljšo hojo.

Zjutraj je bilo še oblačno sedaj pa je nad našo dolino modrina.

Pogled na Velenjsko jezeri, ki je čudovito modre barve. No tista turkizna sinjina iz ored 50 let pa je izginila, ki je bila posledica odlaganja pepela iz Teš, Takrat je bilo jezero mrtvo, sedaj je očiščeno in polno življa.Pa eno najlepših kopališč v dolini in izven nje.

Ja ko prispeva na ta hrib se vedno spomnim nekaj mesecev nazaj no ne še tako dogo, ko so okoli lipe cvetele ivanjščice,

sedaj pa je suša vse požgala še trave ni več.

Ja ni kaj treba  se je pripraviti za malo daljše pohode, ter preizkusiti,  kondicijo.Šla sva po razširjeni poti okoli Šklaskega jezera, in bila zadovvoljna z rezultatom počutja . Tako jutri spet štartava na že planirane cilje tega poletja. Kamse še trenutno nisva povsem zedinila, ali na Koroško, ali Zasavje , ali pa Pohorje. No eno od teh bo jutri odkljukano res se že veseliva oba, le napovedi naših vremenarjev naju še malo zavajajo,  že pred drugim valom so dejali, da ne bo tako ekstremnonvroč, kot prvi pa je bil za nekaj stopinj še bolj??!!. Neverjetno kaj je bilo pretekle dneve. Piše mi na aplikaciji za vreme ob 14 uri bo ponehal dež, zunaj pa je sijalo sonce-- Potem pa načrtuješ da boš doma zunaj sončno, ali pa da bo dež ostaneš doma zunaj pa sije since. Ja narobe svet , nič ni več tako kot je včasih bilo, si točno vedel kdaj bo dež, kdaj pa lepo sončno vreme. No jaz se še najbolj lahko zanesem na mojo obolelo hrbtenico, če pride dež z vzhoda je skoraj nevzdržno hudo, če iz zahoda, pa je bolj kot ne samo rahlo zbadanje. Kakor koli vesela sem da se je poletje vsaj malo ohladilo. Skozi sončni park, kjer se je svetloba ujela v gabrovo živo mejo. čeprav ta dež je samo osvežil naša pola rešil pa travnike in njive ne bo-

P:P: