Spomini starega gojzarja. Družmirsko zaledje

 Med sledovi preteklosti in sedanjosti.

Danes sva nameravala ostati doma., kajti tam izza Gradišča nad Jakecom, je bilo skoraj tako temno, kot saje pomešane s pepelom. Ampak potem je padlo par kapljic in je posijalo sonce. Za kak dolg sprehod danes itak nisva razpoložena Pa za jutri se je treba odpočiti in tudi sobota zahteva svoj urnik.

Še prej pa mimo starega šahta in Restavracije  Jezero, ter naprej proti Šoštanju, kjer sva opazila da se intenzivno prenavlja daljnovod . Ja v naši dolini se sedaj vse na veliko gradi in prenavlja. 

tam kjer ženska nosi moške  pa kar v košu ga nosi , dobra je......

Tako sva se odločila, da namesto da greva po razširjeni poti okoli Škalskega jezera, kot običajno,da se zapeljeva v Šoštanj

 in se napotila skozi del Družmirskega  zaledja, kjer že res  dolgo nisva bila. Prav za prav od zgodnje spomladi ko sva šla okoli vseh Šaleških jezer, 16 km , takrat sva seveda prehodila vso Družmirsko zaledje... A danes je bil namen da prav za prav greva samo malo na zrak, da si zbistriva misli in se prebudiva, kajti sedaj se odvijajo ob Vista  stolpu Večeri ob jezeru in to krepko čez tretjo uro ponoč ,  vsaj mislim , da je od tam  prihajalo bom bum bum in javkanje, kot bi mačko vlekel za rep. No nič nimam proti glasbi , tudi jaz sem rada poslušala pred nekaj desetletji skupino  Iron Maiden in ja saj nismo ravno v prvi bojni vrsti hrupa, a vendarle... si zjutraj tak, kot bi šel čez mene buldožer. Zmučkana pa še slabo mi je bilo.Ja spanec je zadnje čase kar velika dobrina, čeprav, drugače zelo dobri spim, le polna luna in seveda  tak predeminzionalen hrup so včasih kar ovira. In včeraj je bilo oboje hkrati. Potem pa ni čudno, ha ha ha . Kakor koli samo narave sva si zaželela.

Na vseh vhodih na Rudarske škode stojijo take table. Ob Velenjskem Škalskem in Družmirskem jezeru. 

A midva sva že zakorakala po makadamski cesti med  Koruzni mi polji. Rahel vetrič je vel  med  zorečimi  koruznimi  stebli, v prvi vrsti so storže že načele od zgoraj navzgor prav premeteno  lačne ptice. 

Čeprav je bilo tam na severni strani nad Lubelo polno temnih oblakov je nama bilo prav vroče, ob soncu ki je sijalo z vso močjo. 

Mimo stebra ki jih je kar veliko v naši dolini. Kaj  pomenijo ne vem, so pa tu, na Pustem gradu. Na  Škalskim jezerom sta dva, pa najbrž še kje. 

Zelo daleč pod nama so se pasli labodi. Večinoma so sedaj tukaj. Imajo mir in slastno pašo. 

Ja vse rumeno. Od rastlin zlate rozge, ki je zelo invazivna  tuja vrsta. Opažam, da je še tam kjer sem lani nabirala koprivovo seme sedaj raste samo zlata rozga

Nad nama je krožilo majhno letalo najbrž z letališča v Lajšah je kak pripravnik treniral za izpit. 

A že sva zavila naokoli še prej pa pogledala proti vzhodu,. 

Družmirsko in Velenjsko jezero 

Pogled z vrha hriba na rudarske škode ter na del jezera, kjer sva pred 13 leti še lahko nabirala kamilice in slikala čudovite cvetove maka.

V ozadju se že vidi jezero, ki je čez kako leto poplavilo ta rokav z maki in cvetjem

Prelepi spomini. In ja ostale so samo slike in spomin na ta čas..
Sedaj je tam vse vodna gladina. 

A že sva krenila navzgor ter skozi počiščeno podrastje , se je nama odprl pogled na del Šoštaja in hribe nad njimi, kot so Sv. Križ nad Belimi Vodami

Malo naprej Pusti grad s cekvico sv Mohorja in Fortunata v Šoštanju

Nato pa na drzgi strani koruznih polj se spet vrnila med cvetočimi parobki na izhodišče. Ja dobro je nama del ta sicer kratek sprehod. No ja važno je da je bil kvaliteten in sproščujoč..

? 

Tu pelje Trška pot. Sicer nisva se šla po celi  mislim no da bi imela knjigo in se vpisovala kot sva se po drugih poteh. . Ampak sva mislim da prehodila celo. Enkrat tu enkrat tam. Na Grafu Forhtenek sva bila aprila na Pustem gradu malo kasneje itd

. 

Teh rdevijj pa ne poznam. Bo treba pogooglat , tako pa sem pogkedala isto je invazivna navadna barvilnica

Ujeta svetloba v cvetu slaka. 

Robide so že rdeče do črne barve pa jim še kar precej manjka 

Tudi sadje raste na rudarskih škodah ja včasih so bile tu velike kmetije... 

Tam sredi ničesar raste obrobljeno mleček. Tudi uvožena rastlina iz Amerike Ki je priznam zelo lep a baje nevaren v stiku s kožo in očmi. No jaz sem ga samo slikala. 

Tu pa so se kot rumeni slapovi spuščali na pot cvetovi  ZLATE ROZGE-. 

Ko sva spet prišla na travnato površino sva si privoščila še nekaj  počitka da se naužijeva svežega zraka, kajti TEŠ sedaj miruje

--

Nato pa sva počasi seodpravila proti izhodišču.

Pa zključila še s pogledom na krasno stavbo v središču Šoštanja in se vsa vesela sproščena vrnila domov.

p..p.