SPOMINI STAREGA GOJZARJA. NENAČRTOVANO A PRELEPO.

 Danes je bil načrt , da ostaneva doma, ker je sobota in da bova jutri spočita krenila na načrtovan pohod.

 

Ampak nočno osvežilno deževje, ha ha kako bi bio lepo, če bi bilo deževje, ampak bil je kar naliv, tako da po cesti so luže in odcvetelo odpadno cvetje z eksotičnih dreves je odplaknilo kar dobrih petdeset metrov po cesti naprej.

Kakor koli, ko se zjutraj prebudiš v svež dan poln jasnine , na južni strani ob pogledu čez balkon, in ja seveda nisva zdržala doma. Pospravljala bova ob povratku sva dejala in že  ostrmela nad temnimi   

oblaki nad vzhodom , ki so zadnje čase prava redkost. ...

A malo naprej od Enojčkov proti jezeru sva spet ostrmela 

Še zadnjič , ko sva šla peš okoli jezera, je stal tu gozd , sedaj pa velika praznina. Trasa za avtocesto  Ja napredek, razvoj krajin  daje in jemlje. 

A nisva se preveč ubadala s tem. Je že tako ne moremo imeti vsega , gozdov in avtoceste. .A potrebujemo oboje. No kaj bolj pa je vprašanje, o katerem bi se dalo razpravljati. Je tako, cesto bi imeli vsi, a vedno   je rek. Cesto ja, a ne po mojem. Naj gre čez sosedovo zemljišče. Je pa res življenje ob avto cesti je manj kakovostno. .Pa tako zelo spreminja pokrajino

Kakorkoli, že sva bila pri jezeru. kjer se   je sonce ravnokar umivalo zaspance iz oči in splezalo na obrežje. 

,

A kot v posmeh so ga zakrili temni oblaki nad Paškim Kozjakom ,  ki so pripluli tam  nekje čez s Pohorja in za trenutek obdali vso dolino z blagodejno senco.

 .

 Sva se postavila kot dva generala, Jaz danes po več kot desetih letih brez obveznih kolenčnikov. Šla sem tako z lahkoto, kot bi  imela polovico let manj  manj. Brez vsakih bolečin in težav  . Prekrasen občutek. Sem njemu dejala; 

"Upam da bo to trajalo še kak dan, ne samo danes.." .

 Je dejal ; "Pa če samo za en dan,  greš brez vsakih težav je prekrasno"!.

 Ja res je !..Naj samo traja in traja ... 

Malo sva se ustavila ob jezerski idili 

Ter že hitela naprej  mimo Konjušnice 

Ter čez mostiček čez  Škalski potoček na katerem je velika kotanja. Do sedaj je bila suha danes pa polna dežja

Še zadnji konkreten klančič, potem se pa cesta itak spusti navzdol.

Na tem koncu pa jasno modro nebo

Krasna lipa , ki je prava paša za oči. Ter zanimiva jablana ob cesti, ki ima sadove samo na zahodni strani,

Kako je danes jasen pogled na Gradišče nad Velenjem in Goro Oljko , ki je bila ob najinem prejšnjem obisku razširjene poti okoli Škalskega jezera, povsem  nevidna

Ob davčno požeti njivi ječmena še čez mesec dni iščejo golobi po dežju zrnje. 

. posnela sem kratek video , a  ne vem če se bo videl, kvečjemu na Youtobe

So bili zelo živahni

Ko sva zavila na ravnino sva opazila na cesti dve  mlaki in okoli njih nešteto sledov parkeljcev. Ja srnjad in divje živali , ma nasploh vse živali so sedaj ob tej suši res zelo uboge. Od najmanjše  do največje. 

Mimo Škalskega jezera so  naju prehitele mladenke v dresih , no danes se je že dalo trenirati, le ni bilo tako vroče, kot prejšnje dni.

A midva sva kljub temu in relativno počasni hoji , se usedla v senco na klopco , (sicer ni  imela znaka Klop ljubezni, ampak rudarski znak kladivo)  prav prilegla se je senca in ja opazovala sva valovanje gladine, ter kačjega  pastirja, dvokrili modri ploščec

Ki je vpijal vase sončne žarke jutranjega sonca na trsu nad gladino.

Nato pa sva se napotila naprej mimo stadiona  in grede opazila nad Mozirskimi in Smrekovcem bele oblake, ki so dali slutiti da bo morda še kaj dežja , res je padal okoli enajste ure.

Pa odsev dreves v oknih Galaktike. Ja redko kdaj greva po tej strani .

No in že se bližava domu mimo naju pa so pridrveli bodoči Pogačarji.

Pa še skozi osenčen Sončni park

Ter še zadnji del poti po cvetovih drevesa,kar precej  oddaljeno od drevesa kjer stoji   , ki mu ne vem imena . Zgleda pa tako

Voda ga je  ponoči spravila skupaj in oprala cvetočo preprogo .
Tako naj povzamem , čeprav je bil ta obisk razširjene poti nenačrtovan, sva oba uživala v hladu cvetju in ja naj bo še več takin nenačrtovanih potepov.

p.p.