).9.2026-BOČ
Tako hitro mineva čas da me je dobesedno prehitel. Čeprav sva ta teden bila res kar aktivna, od obiskov Škalskega jezera,

potem opazovanja sončnega mrka
, pa seveda,včeraj obisk še Jelovca vrha na skrajnem vzhodu Raduhe, a o tem v naslednjem zapisu. Kajti vmes so še praznovanja in ja , kdo pravi da je zlata jesen življenja dolgočasna.Tokrat sva izkoristila nedeljsko hladno jutro in se odpeljala proti Boču..
Mimo prekrasnih kontrastov
Ter kot z vato pokrita polja v dolini.
Vesela sva bila da sva grede se lahko poklonila soncu v pozdrav , prvo je zažarelo nobe, potem pa vedno večja krogla se prikazala iz nad obzorja
Če bi se kje ustavila bi pač lepše ujela rojstvo sonca.
Nato pa sva se še po senci pripeljala mimo Poljčan
in prispela že pred šesto na najin prostor na parkirišče, od koder ,
kjer sva prvo krenila proti rastišču velikonočnic
Ter se preko travnika kjer so parkirali, še spali v šotoru mladi Francozi napotila naprej navzdol, po poučni poti,mimo kažipota , kjer je bil pred leti, oz. leta 2018. Tabla z napisom, "Da je to res prava pot"..
Sedaj pa tudi, če se še tako trudiš ne veš, ne moreš prebrati, ali je prava pot , ali ni. No midva veva ,da je prava, kajti že od leta 2014 redno vsako leto jeseni prihajava sem gor iz Pečice oz. Lovskega doma po učni poti skozi barvito strmo pobočje.
No tokrat pa sva se napotila iz te strani, kar sva naredila že tretjič. Navadno takrat, po kaki poškodbi, ali okrevanju po bolezni. Ker sedaj namreč še ni tiste prave moči, a se izboljšuje iz dneva v dan, navadno greva tako za vmes na Boč proti najini klopci ,
kjer si navadno privoščiva izdaten zajtrk ob prekrasni panorami . Tudi tokrat sva naredila isto uživala sto na uro se spominjala vseh poti mimo te klopce ,
Ki sva jo poimenovala, kar NAJINA KLOPCA.
ter načrtovala(seveda , če bo zdravje še letos oktobra ENKRAT pohod sem gor. ) .Ter se potem napotila nazaj po isti poti, čez travnik, kjer pa so se mladi Francozi
že odpravljali naprej novim dogodivščina nasproti
Tudi midva sva krenila na desno po prekrasni idilični kontrastni
gozdni poti, proti koči
Velikonočnici,
kjer sva se pogovarjala s prijaznim dežurnim oskrbnikom,Ja prijaznost je še dodatna deviza te koče. Tudi zato se rada vračava.ter številnimi pohodniki, ki so se ustavili tukaj.
Zelo prijetno je bilo, oddih tukaj pa je nam popestril še mladi polh katerega so odkrili v koči ga potem ulovili, nekaj časa sE
nekako ni prav znašel, nekaj časa je tekal sem in tja no potem pa je le ucvrl proti gozdu kjer mu je mesto.
Zvedala sva marsikaj novega tudi to da bodo septembra meseca praznovali 20 obletnico, kar koča stoji ob tej priliki bodo postavili tudi novega planincah baje železnega in nadomestili tega
kateremo se vidi še samo obraz obraslega z bršljanom
Nekaj časa sva se zadržala tukaj na to pa sva na odšla nazaj po isti poti krasno osvetljeni gozd ter mimo raztišča velikonočnic navzdol proti izhodišču, nato odpeljala domov vesela da sva izkoristila še kar hladno jutro ki je pa postajalo čez dan vedno topleje.











.jpg)









Ni komentarjev:
Objavite komentar