Spomini starega gojzarja- ... Tako za vmes po dolini, po dolgem in počez

.KO ČAKAŠ NA UGODNO VREME.

. Kot je bilo že načrtovano sva bila prepričana da bova naslednji dan se odpravila na. Ja je res težko načrtovati,kam bi človek šel. Bolj ko se nagobamo proti jeseni več ovir nam letošnje vremenske razmere  , prekrižajo načrte. Če bi hotela prehoditi velik del Pohorja, kot ga nameravava, enostavno potrebujeva celi dan. Drugače je bilo prejšnja leta, ko  sva se napotila obkoli pol petih od Rogle do Ribniške in sva se še po svetlem vrnila nazaj . Sedaj pa se je dan že krepko skrčil , tako da bi ponoči hodila je pa brezvezno. Saj nama se ne gre samo za hojo, ampak kot že rečeno pot je tudi cilj.

Če bi pa  odšla v Zasavje Kal Mrzlica,kot sva že pozimi sklenila,

 

Tu gor se vedno počutiva dobro. Že več desetletij zahajava tu gor. Seveda bi se lahko zapeljala gor, a dokler se še količkaj da z veseljem greva vsaj večji del poti peš.

Za tu gor, ko ni tako daleč , bi bilo dovolj, če bi bilo vsaj dopoldan brez dežja..-A roko na srce za to varianto jaz nisem bila preveč navdušena. Je bilo še kar vroče pred dvema dnevoma ter,p,eter je kazal 34 stopinj. in je veliko odprte poti in  nobenemu prav za prav ni bilo, da bi hlačala po vročini navzgor ali navzdol. 

Ja kaj naredi Emšo človeku, ko enkrat tudi z glavo pričneš načrtovati pohode. Nekako se počutiš opeharjen . Pa tudi tako je, da je kar dobro da sva ostala prizemljena ha ha.Saj je včeraj kar pošteno lilo.

 Na Koroško  sta bili odprti dve varianti  Zaključiti "Koroško turo, kot rečeva obisku več vrhov, ki sva jo maja prekinila zaradi moje nerodnosti, ko sem stopila v luknjo po vrnitvo z Brinjeve gore.Takrat sva obiskala še samo sv Lenart, za naprej pa sva se pametno odločila da proti jeseni nadoknadiva to pot, bolje se je v redu pozdraviti, kot potem si očitati še ob poznejših bolečinah.

na Platu . Tako bi nadaljevala . Andrejev vrh, Volinjak Pristov vrh , Leške cerkve , pa če bi bil čas , še enkrat letos obiiskala Jankovec . To je bil ena možnost, druga pa, da greva še enkrat na Šteharski vrh . Čeprav sva se že lani poslobvila , a nekako si res še želim enkrat obiskati ta vrh. Lahko bi se celo zapeljala gor bliže iz Dravograda mimo sv Križa nad Libeličami, do kmetije,  ampak, hm potem bi bila prikrajšana za 

za prekrasne motive Koroške. Pa za zeleno jezerce, prav za prav je bolj mlaka, Prav za prav piše.ZELENA MLKA

vsako leto je manjša, a upam, da jo letošnja vročina in posledično suša ni povsem izsušila. Pa še toliko drugih lepih motivov.

No tako sva v  četrtek spet krenila po Razširjeni poti okoli Škalskega jezera,ter uživala v modrini Velenjskega jezera  ter včeraj za spremembo mimo

Včeraj pa krenila mimo Šmartnega proti Konovem 

Bilo je še oblačno, ceste še rahlo vlažne.. 

Skozi hladen gozd, sva kmalu kerenila na levo  proti Poseki 

Skozi goste predor zelenja 

Mimo zorečih robid , pa mimo lampiončkov 

Če greva spomladi tukaj navadno obujava vedno škornji ampak tokrat sva vedela da je zemlja tako izsušena tudi po celonočnem nalivu sva z lahkoto obšla te luže na  cesti 

Nebo nad Paškim Kozjakom je bilo temno, proti Uršlji malo svetleje, a proti Savinjski skoraj črno,  ampak ker sva blizu, doma sva vedela tudi če naju zmoči bo naju samo osvežilo in res sva  prišla po suhem domov 
Šest skozi zadnje predele sva se bližala  cvetočim  Enojčkam, v gozdu pa sem  prej še nabrala še praproti jave dno bolj se vračamo k naravi.. 

Potem pa zadovolJna se predala prvo peki kruha, nato pa  urejanju fotografij in počitku. V veri da se bo vreme le ustalilo, da bova spet lahko obiskala najine vrhove in planjave.

p.p.