Luna , luni z luno....

 

Prebudila sem se okoli četrte ure sicer naspana, ker sem pač bolj jutranje sorte, ali kakor bi dejala moja boljša polovica, jutranja ptica.... Ker skrbim za zadostno spanje, da  sem kos  vsakdanjim vplivom sedanjega časa, prepojen z  virusom, ki se širi naokoli , tak da se moraš že kar potruditi, da ostaneš optimist, ter da si ne pustiš vplivati , ter da ne obremeni preveč mojega vsak dana. 

 Prišlo mi je na misel -Luna od daleč je  tako, kot pri ljudeh. Nekateri so na videz , od daleč delujejo lepi, prijetni , prijazni, a ko jih malo bolje spoznaš vidiš in opaziš tudi slabše strani na njem. A če ti ta človek postane drag, ga kljub njegovim napakam vzljubiš ... Tako je z luno...

Spomnila sem se zjutraj na včerajšnje jutro, hotela sem jo posneti z mobitelom , a mi je luna ušla za drevesa tam za sončnim parkom. Z aparatom pa sem uspela narediti samo en posnetek, bila je  kljub oddaljenosti čudovita. Bila je že rahlo obarvana od nekje vzhajajočega sonca, ali porajanjem novega dneva...tako romantično je sijala na nebu tik preden je zašla tam za obzorje naše doline. Sem pomislila, da ob taki lepoti ni čudno, da so jo pesniki opevali skozi stoletja, da jim je mešala čute in vzburkala strasti ,  posebno še ob podpori kozarčka, ali dva opojnega rujnega vinca...ja luna ima , je in bo imela svojo moč.... 

Pomislila sem, danes pa je še bolj zgodaj morda pa jo ujamem in jo posnamem za moje veselje, ter seveda dokaz da ima še vedno, kljub mojim letom, še kar velik vpliv na mene.... Z mobitelom je bila samo svetla packa tam nad vrhovi naše doline...

Nekje sem prebrala, da ima polna luna, ali ščip velik vpliv na ljudi, na nekatere pozitivno. No vsaj na mene, takrat , sem polna energije, delo mi hitreje, lepše teče od rok, postanem tudi bolj ustvarjalna, optimistična še bolj, kot sem že po naravi. A žal to traja samo tri, štiri dni, potem pa postanem spet realni optimist, , da vidi stvari kakršne pač so, le da si vedno mislim , da bo kmalu bolje, ali pa da slabše ne more bit kot je..... 

Na druge pa ima slabši, vpliv, postanejo bolj občutljivi, bolj depresivni, zaprejo se sami vase ,za njih postane kozarec, kar naenkrat pol prazen, če že ne čisto prazen... Vse naokoli se jim zdi, kljub svetli luni na nebu tako temno in žalostno, postanejo res pesimisti...takrat je prav težko komunicirati z njimi, vse vidijo v drugi niansi svetlobe, kot bi lahko dejali.. A še dobro da to traja kratek čas   da ta vpliv lune, kmalu popusti...,Spet postanejo dobre volje in optimistično razpoloženi....

Nekje sem prebrala, da je v času polne lune tudi več nesreč  vozniki postanejo nestrpni, včasih , tudi brezobrazni, nesramni, egoistični, ja luna zna povleči iz človeka tudi tisto najslabše, , kar bi morda drugače ne priplavalo na površje... Pa nasilje v družini, in tako dalje. .O tem bi se lahko pisalo, a danes to ni moj namen! .Primerov je še in še...Vse se širi ne samo s pojavom polne lune, ampak tudi s pojavom stanja , ki je sedaj zajelo našo deželo, pa ne samo njo, ampak ves svet.... Seveda ni luna kriva za vse, a mali kamenček v mozaiku , je vsekakor dodala, doda!

Ko pa jo malo od bliže pogledam, to lepotico na oddaljenem nebu, se z lahkoto lahko prestavljam njene valovite mrzle planjave in brezna.. Tu in tam se z lahkoto opazijo male svetleče točke, kot bi nekdo prižigal  močne luči, ki naj zasijejo povsod, tudi na zemlji, naj se ta sivina, in tisto upanje , da bomo premagali ta virus, okrepi, saj z optimizmom dobro voljo, ob upoštevanju vseh odredb, bomo lahko premagali ob pomoči strokovnjakov , tole stanje, ki je ohromelo vse naokoli   , ki je nastalo ob pojavu virusa.... Tako ima luna še en dodaten vpliv, je kot upanje, da se vse da premagati, le  upati je treba. Vedno se nekje odpre mala svetlikajoča lučka, ki premaga temo....

Torej danes je še čutiti njen vpliv, potem pa bomo spet za en mesec , jo lahko opazovali , kako izgublja  svojo svetlobo moč.

p.p.