O zadovoljstvu, sreči

.. V teh dnevih , po jutrih ko je  še kako osvežujoče in prijetno, ko vse  vse mesto, daje vtis ,kot izumrlo, sva zavila mimo cerkve svetega Martina , se zgodi, kot na primer danes, da kljub vsemu srečaš  koga, ki te nakljub pol zakritemu obrazu prepozna ter  zakliče: 

"Dobro jutro in še lepši ta sivi  novembrski dan." 

Je zažgolela  ..."Lepo te je videti, da si še med živimi! "

 "Enako, dolgo se že nisva videli ", ji odvrnem, Obe veseli sva se nasmejali.

 Nato pa par stavkov. O počutju. O vremenu, ki je te dneve kljub vsemu lepo. Megla je pač del jeseni.. Le malo pretoplo je, sva obe skoraj enoglasno dejali, ter se nasmejali . Pa o vsakdanjih sprehodih, za ohranjanje zdravja kondicije. Ja iz nič ni  nič Kako  lepo je slišati smeh navsezgodaj zjutraj .Če že srečaš koga, je mrk, glave sklonjene zamišljen v svoj svet in probleme , ki nas obdajajo..

Me kar srh spreletava ko vidim koliko je  še vedno smrtnih žrtev Covida.. Kaj je krivo se sprašujemo vsi , najbrž ljudje sami, pa naj se še  tako bunijo, treba je biti  le previden in trenutno pač potrpeti z vsemi omejitvam, ter se sprijazniti. Vse slabo enkrat mine ni vrag, da bo tudi to stanje, ki ga povzroča ta virus!  Naj bo  optimalen ta dan, predvsem pa zdrav 🍀sva si zaželeli ter odhiteli vsaka na svojo stran.. 

Midva  skozi barviti z listjem pokritimi potmi  v gozd,

na levo ona naprej proti vrhu, kjer sva ga midva pred enim tednom obiskala.. Takrat se je kopal v soncu. Danes  je  vrh pokrivala megla, a verjamem, da bo kljub temu uživala na njem. Je tak pozitiven človek, vreme ji nikoli ne kvari počutja!

Midva sva pa prav počasi, tako z občutkom, kot poje Janez Zmazek  Žan". On dela to z občutkom ".

Tako  z občutkom sva midva danes vsrkavala vase nianse barv,

sveži zrak in dobro energijo. Ter razpravljala o vsem mogočem. Všeč so mi ti pogovori. Sredi ničesar. Ko se lahko posvetiš temi in poglobiš v sogovornika, brez motenj. medijev.... Ko enostavno se razblinijo skrbi, strah pred okužbo, pred vsem negativnim, ko si enostavno srečen, poln svetlobe, spokojnosti. Ja redki so taki dnevi , ki so sicer polni sivine, a  se te sivina ne dotakne ker si poln dobre energije in notranjega miru.  

Ja najbrž bo veliko kdo rekel, da pretiravam, a je že tako, da z leti pride človek do spoznanja, da  narava je veliko več, kot samo zemlja po kateri hodimo, ampak je vir zdravja optimizma energije, ki te obvaruje pred  vsemi škodljivimi vplivi vsakdanjega vrvečega življenja. 

Današnji pohod, bolj sprehod je bil kot relaksacija, skratka sprehod za dušo.. Tak da tudi svinčeno sivi pokrov nad našo dolino je izgubil vse negativen vpliv, vsaj na naju. Upam , da tudi na druge , ki so kje v naravi...  

Ko sva se vrnila domov  sva se počutila kot prerojena, vedoč, da  včasih, je samo od nas odvisno, no skoraj vedno , res pa je da včasih to ne uspe ,  kako se bomo počutili in preživeli dan. 

Ugotovitev današnjega dne! CARPE DIEM