Contributors

nedelja, 1. november 2020

Spomini starega gojzarja! Kljub vsemu smo uspeli.. MESECU OKTOBRU V SLOVO.

Carpe Diem.. 

Prvo se oproščam, ker se je prvo naložil l blog brez slik in opisov . Sem bila presenečena  ko je samo besedilo, se pokazalo.. Tako sedaj bi bilo vsaj približno tako, kot je bilo v prvi izdaji. 

 Spet smo privandrali in se prebili skozi ta jesenski mesec.. Ki je bil zaznamovan s  porastom  okužb z virusom covid 19 ter srhljivim izkupičkom smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala ta neobvladljiva bolezen.. A še vedno se najdejo med nami dvomljivci, da je ta virus pač samo privid izmišljotina vlade in posameznikov.  Če odpreš časopis, ali Teve, prav za prav ni važno katere vrste medij. Toliko različnih pojasnil, odredb, en teden tako drugi teden drugače, tako, ce se poglobiš v vse to, te prične boleti glava, postaneš depresiven, bojiš se, da si že popoln kandidat  za korona  virus.

Pa sva sklenila oba z mojo boljšo polovico da se mali odmakneva od vseh teh bombardiranj m od medijev. Ter da je  skrajni čas,  da se odlepiva s kavča, ter se podava v naravo, daleč od ljudi, od možnosti okužbe z virusom. Kjer bova lahko zadihala iz dna pljuč, brez maske se ve. Izkoristila sva prvo odredbo, ko je bilo še dovoljeno obiskati kraje v domači regiji.

.Torej od Uršlje gore , kjer sva si nabrala dovolj energije vitamina D...Ivartčkega jezera 


Vrh Radojča  in Ramšakovega vrha 

Ki sva ga letos obiskala že drugič. Prvič tudi v pomladanskih mesecih, ko je bila prepovedano iti iz občine v občino

Kljub temu da ni bilo sonca je bilo lepo. Barve so bile zamolklo obarvane...

 Pa še obisk  Boča  ne smem pozabiti. Šla sva po učni poti, kjer vedno odkrijeva kaj novega.






kamor se vsako jesen in pomlad tako rada vračava.......😀 ❤️ ☘️ 
Pa seveda Pusti grad nad Šoštanjem sva izkoristila še zadnji svobodni dan prehajanje občin ...
po
Skozi cvetoče mesto Šoštanj


Mimo občine 

Vedela sva , da se bova lepo imela, kajti peljala sva se pod svodom mavrice. Res je bil krasen potep.
Nato pa je sledil  še pohod na Donačko goro, sploh nisva vedela, da tako daleč seže Savinjska regija. Ja vse življenje se učimo,
Mimo cerkve Sv Donata 
Kjer sem se postavila njemu  na ljubo. No vsako leto se slikam tukaj 


Ko sva prisla na vrh je bilo  vse tako obarvano. Da se je splačalo malo odpočiti in se na užiti  lepote jeseni. 
Pa sva si vzela cas vsega sveta in se sredi nicesar, a kljub temu sredi vsega, predala tišini, ker ne potrebuješ  več besed. 


Ko iz mrtvega debla raste življenje 

Nazaj
Mimo obarvanega pobočja 

Ter gradu Strmol

Ob poti domov so naju vsrkale vase barve jeseni. 
Bil je teden dežja in oblačnega vremena, potem je bilo sonce, čas nabiranja ozimnice,🍏 hrusk 
Sprehodi skozi park








kostanjev in vlaganja, Potem pa sva spet hitela v naravo. Tokrat k cerkvi Sv, Tomaža nad Vojnikom.


Kjer sva občudovala čez 550 let staro drevo črnega gabra, ki je edinstven v Sloveniji in tudi v Evropi
Tokrat je bila tudi Mery izjemoma zraven, ko pa tako milo gleda s svojimi  črnimi očkami, no nazaj jo je po strmini in po stopnicah nesel...







ja saj se ve DOMAČE JE LE DOMAČE ,
 SVA SE POTEPALA PO SELAH T.... TER SEVEDA VOLITVE NOVEGA ŽUPANA, SPREHOD SKOZI NAŠE MESTO JE VEDNO ZANIMIVO IN LEPO




pa še iz neškropljenih jabolk, hrušk in češpljev pa sva ga izkoristila za pohode po prostranstvih Šaleške doline, okoli jezer, skozi gozdove meglo sončnimi žarki, skratka sobivanje z naravo





 
Ob naših jezerih je sedaj  prelepo 



Drevje je nekaj ze izgubilo svoje lepote 
Naokoli 
Odsevi 


Meglena jutra 

Skozi stari del mesta 
Skozi sončni park 


Kjer sekvoje žare 

Skorno nad Šoštanjem Pa seveda  Skorno nad Šoštanjem prelep kraj poln barv , lepega razgleda ter zanimivosti. Vedno pravim, ta kraj ima dušo.








prekrasni razgledi
slikala sva se za spomin ob cerkvici Sv Antona



Edinstvena viseča bukev 
Pa naš očak Velenjski grad 
Malo preko polj in ozkih stezic
Ko enostavno gres vrez cilja. Samo da si v naravi, srečen 
Najlepša je sedaj, ko nas kljub virusu vsaj  narava razveseljuje..



 Seveda nama ni uspelo uresničiti načrtov, za pohod na Olševoo, kamor greva vsako jesen, pa Matajur je odpadel, pa Peca in ja še kar nekaj načrtov je padlo pod vplivom virusa ... A sva kljub temu vesela , hvaležna, Prebrodili smo del teh težkih časov, odredb, še naprej bomo poskušali z optimizmom iti naprej v boljše čase. A smo lahko veseli, živo in zdravi smo. To pa je največje bogastvo posebno sedaj. Pa optimisti ostanimo. Vsaj midva se trudiva v tej smeri
p.p.














Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja; krožna pot, Škalsko in Velenjsko jezero..

V pomladnih dneh je še kako prijeten sprehod , krožna pot Velenja do Škalskega jezera ter ob velenjskem jezeru in po vista ter pod Kinta Kun...