Carpe Diem..
Prvo se oproščam, ker se je prvo naložil l blog brez slik in opisov . Sem bila presenečena ko je samo besedilo, se pokazalo.. Tako sedaj bi bilo vsaj približno tako, kot je bilo v prvi izdaji.
Spet smo privandrali in se prebili skozi ta jesenski mesec.. Ki je bil zaznamovan s porastom okužb z virusom covid 19 ter srhljivim izkupičkom smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala ta neobvladljiva bolezen.. A še vedno se najdejo med nami dvomljivci, da je ta virus pač samo privid izmišljotina vlade in posameznikov. Če odpreš časopis, ali Teve, prav za prav ni važno katere vrste medij. Toliko različnih pojasnil, odredb, en teden tako drugi teden drugače, tako, ce se poglobiš v vse to, te prične boleti glava, postaneš depresiven, bojiš se, da si že popoln kandidat za korona virus.
Pa sva sklenila oba z mojo boljšo polovico da se mali odmakneva od vseh teh bombardiranj m od medijev. Ter da je skrajni čas, da se odlepiva s kavča, ter se podava v naravo, daleč od ljudi, od možnosti okužbe z virusom. Kjer bova lahko zadihala iz dna pljuč, brez maske se ve. Izkoristila sva prvo odredbo, ko je bilo še dovoljeno obiskati kraje v domači regiji.
.Torej od Uršlje gore , kjer sva si nabrala dovolj energije vitamina D...Ivartčkega jezera
Ki sva ga letos obiskala že drugič. Prvič tudi v pomladanskih mesecih, ko je bila prepovedano iti iz občine v občino
kamor se vsako jesen in pomlad tako rada vračava.......😀 ❤️ ☘️
Mimo občine
Ko sva prisla na vrh je bilo vse tako obarvano. Da se je splačalo malo odpočiti in se na užiti lepote jeseni.
Pa sva si vzela cas vsega sveta in se sredi nicesar, a kljub temu sredi vsega, predala tišini, ker ne potrebuješ več besed.
Ko iz mrtvega debla raste življenje
Mimo obarvanega pobočja
kostanjev in vlaganja, Potem pa sva spet hitela v naravo. Tokrat k cerkvi Sv, Tomaža nad Vojnikom.
Tokrat je bila tudi Mery izjemoma zraven, ko pa tako milo gleda s svojimi črnimi očkami, no nazaj jo je po strmini in po stopnicah nesel...
ja saj se ve DOMAČE JE LE DOMAČE ,
pa še iz neškropljenih jabolk, hrušk in češpljev pa sva ga izkoristila za pohode po prostranstvih Šaleške doline, okoli jezer, skozi gozdove meglo sončnimi žarki, skratka sobivanje z naravo
Ob naših jezerih je sedaj prelepo
Naokoli
Odsevi
Skozi stari del mesta
Skozi sončni park
Kjer sekvoje žare
prekrasni razgledi
slikala sva se za spomin ob cerkvici Sv Antona
Pa naš očak Velenjski grad
Malo preko polj in ozkih stezic
Ko enostavno gres vrez cilja. Samo da si v naravi, srečen
Najlepša je sedaj, ko nas kljub virusu vsaj narava razveseljuje..
Ni komentarjev:
Objavite komentar