Nedeljsko jutro, ki ga navadno preživiva na kratkem sprehodu, je dan za počitek urejanje stvari, ki se čez teden naberejo in odložijo. Nekaj pa ostane za počitek oziroma za stvari za dušo...
Skozi okno dnevne sobe, se mi je nasproti zableščal vabljivo Velenjski grad. Sicer sva letos že bila gor, mislim da celo dvakrat, ali trikrat, a sedaj v tem omejenem gibanju, času sva kljub temu se odločila za obisk gradu. Bilo je še kar relativno zgodaj, tako da sva si mislila, da ne bo prevelike gneče gor. Obarvane krošnje na vsej poti so nama polepšala jutro, ter debela preproga listja je olajšala pot po asfaltu
Šla sva od doma peš čez vso mesto in se Sicer sva letos že bila gor, mislim da celo dvakrat, ali trikrat, a sedaj v tem omejenem gibanju, času sva kljub temu se odločila za obisk gradu. Bilo je še kar relativno zgodaj, tako da sva si mislila, da ne bo prevelike gneče gor. .
Lepo sončno jutro z modrino in svežino, ki je kar nekako demantirala pogled na presvetljeno obarvane krošnje dreves..
Ob glavni cesti do vile Bianke , ter ob njej do 233zavitih stopnic
Pogled navzdol
Pod stolpom
Na vsakih nekaj metrov so table z opisi zgodovine gradu...
Vse sva z veseljem in zanimanjem prebrala prebrala...
Včasih sva tekla po stopnicah sedaj gre malo počasneje....
Pogled na novo urejeno skakalnico
Kar sva bila zadnjikrat tukaj so obnavljali grajski park. Zelo prijetno je posedeti ob številnih klopeh. Midva sva se napotila še na vrh , kjer sva se malo razgledala po jesensko obarvanem Zagradu, oziroma Kavčah...
Kavče, ter pogled navzdol na grad od zgoraj ter barvna drevesa naokoli.
novo ograjen grajski park
Spet sva šla mimo Marijine cerkve, v Starem Velenju.. a tokrat iz druge strani. Ja res je sedaj v tem času prehodiva vse poti... Z mislijo da se bodo tudi te poti razširile...
nato pa sva se napotila navzdol po severni strani skozi Staro Velenje, ki ga obnavljajo, ter se nato vrnila domov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar