Leta tudi živalcam, hitro minevajo...
Naša Mery že vrsto let je pisala svoj dnevnik, kar nekaj delov se je nabralo, a zadnje čase je postala bolj lena pa sem sedaj našla njene zapise ha ha in jih objavljam. Sicer ne vem več, ali je 17 .ali 18 del, ker je USB na katerem so bili hranjeni zapisi se keam izgubil...
Kakorkoli že torej to so njeni utrinki od zadnjega zapisa...
Mery pripoveduje---
Letošnje leto si bom predvsem zapomnila po tem, da sem velikokrat morala ostati doma, ko sta Ona in On šla v hribe... Kadar pa sem ju le naprosila, največkrat je bilo treba samo dvigniti glavo in malo zaviti z očkami, pa sta se omehčala. On veliko prej, kot Ona , zaradi tega ker njega pač laže obračam , kakor Ona reče, da sem jaz njegov šef, ne On... Pa ker Ona ve, koliko lahko hodim , kajti moje bolečine so se v zadnjem letu kar precej poslabšale. Sicer dobivam zdravila, a kadar je slabo vreme takrat me še bolj izrazito boli...Ko gremo hribe, gor še kar lahko grem, a nazaj je skoraj nemogoče. Tudi če se trudim, me boli. Takrat navadno grem k njej jo rahlo sunem s smrčkom v nogo, če pa ne opazi, ali pa namenoma spregleda, se ji vzpnem po nogi, takrat me navadno dvigne, čeprav to ne bi smela, ker ji je ortoped prepovedal dvigniti več kot pet kg. Jaz jih imam pa deset... Ja apetit pa imam takoooo velik ...
Ona pravi, da sem zadnje čase, kot sesalec, vse gre z menoj. Tudi v kuhinji sem vedno , ko Ona kuha, potem vse pregledam če ji je kaj padlo na tla...Ko pa je tako slastno, moja hrana, pa seveda, ko sta pri mizi se vedno spravim na njegovo stran in takrat mu "pade" vedno kaj na tla...Ona se sicer jezi, ker ji je veterinarka dejala, da sem preokrogla, da bi morala. malo shujšati, vsaj dva kg...DA ME BO MANJ BOLELO, SEM PA SHUJŠALA 10 DKG..
On pa pravi da nisem debela, da je dlaka kriva...Ona pa pravi da zgledam tako kot mortadela na zobotrebcih...Potem pa me je ostrigla pa sem bila še ravno tako debela, no kot bi bila olupljena mortadela je dejala Ona. Ne vem zakaj se takrat tako smejita....
No da nadaljujem, kadar grem vseeno v hribe zraven, me večinoma nese on, a ker tudi on je že malo bolj v letih , pa še kup težav ima ,pa če je spolzko se Ona boji da bo padel, tako pa takrat greva cik cak... Pa se tudi pride, kot bi vozila slalom, samo količkov ni ha ha. Res so lepe poti z njima. Sem pa postala zadnje čase malo bolj živčna, navadno ko gremo kam, mi on nese hrano s seboj, potem pa jo čuvam tudi zalajam ..Ona pravi da to ni lepo, on me pa samo poboža... Ja malo sem morda res razvajena Pa kaj???'.. Če me nese v naročju gledam okoli sebe če, pa me nese v nahrbtniku pa takoj zaspim. In takrat on vzdihuje in pravi kako sem težka.
Če bi lahko bi mu odgovorila, "Saj ni res, nisem težka in debela , saj si dejal da sem shujšala in sem ravno prave postave!"
Ko me da dol pravi :Drugič boš res ostala doma, te težko nesem. Seveda ,kako kratko strmino še gre, a če je le dolga pot je težko .... Tako pa zadnje čase grem z njima samo okoli Škalskega jezera, ali pa Sončnega parka.... Potem se vrnemo domov, jaz grem počivat onadva pa gresta sama še kam drugam ... Sem se že navadila, le včasih si prav želim da bi ju spremljala, a ta nadležna vretenca, sploh ne vem zakaj se mi zaraščajo, pa zakaj me tako bolijo....
Prejšnji mesec sem praznovala svoj deveti rojstni dan.. Nisem še ne vem kako stara, psička Neli, ki je bila tu pred menoj je dočakala 16 let.... Pa je bila zelo aktivna, kakor pravita Ona in On... A vseeno že čutim starosti pezo let, pa se ne obremenjujem preveč. Vem da mi bo tudi na starost lepo, da me bosta varovala hodila z mano toliko , kolikor bom pač zmogla , ostalo bosta pač sama šla..
Pa dokler bom se lahko crkljala na njemu, ko gleda Tv , in mu bodo "padale" na tla stvari, za katere on ve, da jih obožujem , in da bom se lahko stisnila njej v naročje, kadar me bo strah, kadar bo grmelo, bodo petarde pokale ,bo veter zavijal okoli oglov, , ko helikopter brni nad nami, , ali pa kaka žolna kljuva po votlem drevesu , da me bo potolažila, in mi dopovedala (no včasih težko verjamem), da ni nič hudega to, dokler se mi ni bat za prav nič na svetu...
Samo da se te bolečine ne bi stopnjevale pa bo še kar lepo --- ...Tako sedaj grem gledat, kje je On, je čas za jutranje nežnosti, saj pravijo božanje vsakemu dobro dene, zakaj pa meni ne bi-Ah ja, sem pozabila da zadnji mesec smrčim, tako pravita onadva ...So what
Optimistično razpoložena Mery
Ni komentarjev:
Objavite komentar