V teh dneh sva se pogovarjali s prijateljico, ki se že dolgo nisva videli , o tem in onem. Seveda je beseda nanesla tudi na počutje, na zdravje, kakor, je že skoraj klasika v pogovorih v teh dnevih še posebno, ko smo priča vsak dan večjemu širjenju in smrtnih žrtvah virusa. ...
Čeprav tu v bližini nobena ne pozna koga , ki je okužen, ali bi prebolel covid 19 a vseeno imaš nek strah. A so še druge bolezni, ki so sedaj v tem času nekako izginile iz dnevnega reda. Ljudje umirajo enako, kot so prej , le da se sedaj temu ne posveča več ne vem kaka pozornost...
Pa mi reče prijateljica: Veš, sem kar vesela če srečam koga moje generacije, vedno manj jih je. In doda, a veš, da je umrl najin bivši sodelavec Drago, niti še ni bil star, mislim, da nekaj čez šestdeset let ,a je bil zadnje čase bolan na želodcu .. Ker sva ga obe poznali, nama ni šlo v račun da je tako hitro preminil. Pa še tako mladosten, dobrovoljen človek je bil. Pa ni edini, ki je zadnjo leto odšel tja za mavrico.
Kaj je vzrok , da tako hitro odhajajo sva se nekako zapletli v analiziranje , ali lahko prepreči, podaljša dobo način življenja. Zdrava prehrana, gibanje v naravi, izogibanje cigaretam in alkoholu...
Vsaka je trdila drugače, a najbrž je odvisno od vsakega posameznika , in njegovih genov kako se njegovo telo odziva na vse skupaj. Kajti vem za človeka, star je leto, ali dve čez osemdeset, kadil je do 80 let vsak dan škatlo cigaret pred dvema letoma je nehal, a bolj zaradi tega , ker so se mu cigareti zdeli predragi, kot zaradi zdravja. Vsak mesec porabi tri kg sladkorja, kava , čaj je polovica skodelice sladkorja...Prija mu pečenka in to mastno meso... Pa po dva kg medu na mesec. Pa nima sladkorne...
Ker je sam , je nekaj časa živel ob posebnih salamah in hrenovkah , kar je bilo toplega je bil čaj in kava....Mu je sosed dejal :To ni zdravo, boš zbolel... Še sedaj se rad pohvali , da tistega soseda že tri leta ni več, on pa še vedno živi predvsem pa je zdrav...
Alkohola res ne pije, le tu in tam zjutraj morda kak šilček , če je hladno...Če ga vprašaš kako in kaj , potoži da ga kolena bolijo, da ne more tako hitro več iti, kot pred par leti.. Drugače je veseljak in optimist... Pa seveda v naravi je kar precej.. Ni bil še nikoli bolan.
.Skratka potem se pa človek res vpraša, ali je prehrana res tako zelo pomembna,... Premišljujem o tem večkrat, kajti če uživaš veliko zelenjave, sadja potem ne bi smel nikoli zboleti.
Nekateri jedo večji del samo meso, pa nekateri od njih ne zbolijo Drugi so vegetarijanci pa ravno tako zbolijo...
Ali je vse le v naših glavah, kaj nam škodi, kaj nam koristi! Ali je to pogojeno s prenosom dobrih genov od staršev ? Morda!!!! Nam pripomorejo, da prenesemo dobre zasnove , a se ob enem takoj vprašam, da najbrž tudi slabi geni so prisotni...
Ali lahko krojimo svojo usodo, zdravje, dolgost življenja najbrž ne. Je pa tako, da ko dosežeš neko število let pač zboliš, saj je jasno da zdrav ne moreš umreti, razen če te ne povozi, avto, ali se ponesrečiš...
No v teh letih sem prišla do spoznanja, da je hrana zelo važna, da je treba jesti, kar ti dobro dene, predvsem pa poslušati svoje telo ....
Seveda gibanje je važno, a me je prijateljica, ki je mojih let, a ne hodi v naravo ,sploh ji je šport španska vas , gibanje bolj neznanka, nasmejala, ko je dejala, veš, kakšna razlika je med teboj in menoj. Ko bova šli tja gor, ti po štengah k svetemu Petru boš ti lahko tekla po stopnicah,, ker imaš več kondicije, jaz bom pa brez kondicije se peljala z liftom...
Ja tako je... Mlad, ali star s kondicijo, ali ne s takim , ali takim načinom življenja vsi bomo nekoč odšli po stopnicah, gor, ali dol, ali pa se bomo peljali z dvigalom , odvisno koliko vrlin ali napak smo si pridelali na tem sveti, ha ha ha ha ha
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar