SPOMINI STAREGA GOJZARJA- Paški Kozjak

 ŠPIK 1108 m

Kot že rečeno , sva se povzpelaiz Hudičevega Grabna po ovinkasti in še megleni cesti navzgor, proti Paškemu Kozjaku. A ostajalo je vedno jasneje in kmalu sva nad sab zagledala modro nebo.


a pogled navzdol na dolino Dobrne je bil  bolj kot ne meglen.

Po nekaj ovinkih sva prišla do odcepa, , midva sva tokrat krenila na desno, kjer se še nikoli nisva peljala . Pred leti pa sva se peljala po levem odcepu. Sva sicer predvidevala tudi tokrat da bova prišla gor pri Križu pod domom a sva se uštela 

Kmalu je bilo manj gozda in več prostranih strmin z razgledi in motivi.

Žareče obarvane vrbe so še kako lep okras  ob poti.

Hibovite kmetije na sončnih pobočjih so še kako lepo se ujemale z barvitim gozdom Ostrice na Paškiem Kozjaku. Prav očarana sva bila nad barvitimi macesni, saj letos nama ni bilo dano, da bi jih šla občudovat više. Na Olševo, ali kam drugam

je bilo pa zanimivo, višJe, ko sva se peljala, manj barv je bilo na drevju.Sta  se pa nama  odkrila skalnata vrhova Ostrice na kateri sva bila letos poleti.

Tukaj je drevje že izgubilo svojo barvito obleko.

Glasno sva se zasmejala, ko sva videla, kje sva prišla ven. Kajti tukaj sva velikokrat šla na po lovski poti, ali pa mimo kmetije Jernejc na travnik Ostrico  in na vrh Ostrice 1180 m in potem naprej na Basališče 1272m ali na Štrukljev vrh 1227m

dolgo se nisva ozirala naokoli, kajti najin cilj je bil vrh Paškega Kozjaka 

Ta cesta je nama znana, kolikokrat sva šla  od S: Jošta po grebenski poti na vth Ostrice, ter nato čez dolgi široki prekrasni travnik Ostrico na Štrukljev vrh in nato po lovski krožni poti nazaj do svetega Jošta.Tako da sva se sedaj prav mirne vesti peljala tukaj, kajti cilj je bil da prehodiva vsaj nekaj poti. Kajti dolga tura tokrat ne bi bila mogoča.   Se pač prilagajamo.

Parkirala sva malo niže, ter se nato podala mimo prekrasne kapelice proti SV. Joštu

Prvo mimo pokopačišča, ki je bilo kljub hladnimjutrom še vse v cvetju in okrašenih grobovih

Mimo zanimivega stolpa z navčkom

Ter ceerkve ki pa je seveda samevala.

skozi ozek prehod 

po šumečem listju

Tik pod vrhom, kjer se ježe videl visok mlaj . 

Na vrhu sva kar nekaj časa ostala kajti tako prijetno je bilo . Brezvetrje , sonce je toplo grelo ,

na vrhu je velika miza in klopi

mir, sveži zrak, ja kaj hočeš e več Obujala sva spomine, na neštete obiske tega vrha. V  pičlih šestdesetih letih se jih je nabralo ogromno spominov in tudi anekdot...

Pogled na Urššjo goro, Plešivško kopo, pa mislim da  Obir v ozadju.

Lep velik skalnjak s v strmem pobočju , malo nad križem 

Cesta naravost peje na Visoko, kjer sva bila še ne dolgo tega, na levo na Dobrno, tu bi prišla gor,če bi šla na levo namestona desno, na levopa gre cesta v Šaleško dolino.

Prijetenkarj za počitek ob Križu

Pogled z vrha Špika na Šaleško dolino, tokrat z razgledom ni bilo noč

Debela prevleka  megle na sredi pobočja, ko sva s evrnila domov ni bilo ne duhane sluha o kaki megli

Jesenska paša

Tako, sdaj paše samo navzdol po ovinkih , no prav za prav sta samo dva-LEVI IN DESNI HA HA. Lep dan sva preživela se res lepo imela , kljub jutranjemu  spreminjanju načrta. No Andrejev vrh pa tudi ne bo pobegnil kam drugam.

P.P.