Spomini starega gojzarja- STROPNICA-880m

Stropnik860m vrh nad Velenjem .

Po praznovanju rojstnega dne, v ožji družini , se je nama še kako prilegel obisk v naravi,malo, da porabiš kalorije, ki so se nabrale ob preobilno obloženi mizi, nekaj pa zato da spet začutiš  dotik  narave. 


Odločila sva se za Stropnico, 880m  oz. Stropnik 868m pač razpotegnjen hrib nad Velenjem.-

Mimo gradbišča avtoceste na Koroško ob Škalskem jezeru,kjer kar dobro napredujejo z delom. Seveda za Korošce prepočasi.

Lepo speljana pot. Na ta hrib zelo rada zahajava, včasih sva šla peš iz Velenja preko Šenbrica in Šmarških Cirkovc. Tokrat pa sva se odpravila gor , mimo Škalskega jezera ,Hrastovca, 

Ter Škalskih Cirkovc ...Po ozki dolini, kjer je še veliko kje bila senca in močna slanaMalo više pa so na moje veselje še žareli vrhovi macesnov. Avto  sva pustila ob cesti 

ter se po označeni potki napotila med jesensko obarvan gozd --- Pot je res lepo speljana.

Zelo lepa makadamska cesta, za katero sva zvedela šele januarja 2022, ko sva šla gor na Stropnico iz Šmarških cirkovc, je bilo toliko snega da sem se jaz skoraj , do treh črk pogrezala v sneg, sva srečala pohodnika , ki je nama svetoval, da je lepša pot pod Stropnico, če potem zavijeva po spluženi  cesti naokoli.  Je dejal, da   ena gospa iz Cirkovc vsak dan gre gor...In ja res sva storila tako. Cesta je bila res splužena, a kje tako ledena ,tiste stezice ki bi vodila navzdol pa nisva našla, tako sva šla pač naokoli.a sva kljub temu varno prišla do izhodišča. Ni pa nama povedal kako dolga je pot do izhodišča . Sva potrebovala malo manj kot 5 km da sva prišla do najinega   jeklenega konjička.A kljub temu je nama ta cesta, dolina bila tako všeč, da sva si obljubila da bova se pripeljala do kmetije in potem nadaljevala pot na vrh.Od takrat vedno hodiva samo iz te smeri.Kar hitro sva prispela na vrh kjer stoji mali kamniti možic nato pa sva se ob energijskem krogu malo razhodila , ha ha sem dejala, da me ne bodo več noge bolele , ker si bom nabrala dovolj energije.in  se potem povzpela na vrh prvega vrha Stropnice, Seveda sva se slikala saj je bilo tako zanimivo, ob sedenju na tako špičastih kamnih ha ha ha

-nekje piše Stropnica, nekje pa Stropnik?

nadaljevala sva pot na drugi hrib , res lepa pot polna dobre energije

Sva se  pogrela ob  plamenu na Stropnci

Vesela sva bila , da ni pihalo,velikokrat rado tu piha, a sedaj je bilo vse tako prijetno spokojno .

Pot je res lepa,poleti še bolj, ker je takrat ob poti polno cvetja in posledično metuljev

Ko sva se vračala. so se po sončnem bregu pasle ovčke,




Od tukaj sva včasih šla na Stropnico, in na drug strani na Skalni vrh. Sedaj hodiva drugod, a spomini so še vedno živi na prehojene poti. Ti vrhovi niso visoki, a kje kar strmi, so pa za naju zelo koristni za vzdrževanje kondicije tudi pozimi.

Lepa dolina proti Cirkovcam


Še zadnji pogled na cerkev V Šenbricu in že sva se napotila navzdol proti Škalam in  domu 

p-p-