Spomini starega gojzarja --Po starih poteh

 Včasih se  zjutraj  zbudiš in imaš željo, da bi se samo obrnil na drugo stran in spal naprej, če že ne spal pa vsaj poležaval. No to se meni sicer zelo redko kdaj zgodi, a se. Najbrž tudi vreme vpliva nato..

Počutiš se slabo in takrat je res najbolje oditi v naravo, vsaj zame je to najboljši način, da si spet poln energije...

Potem pa  danes za spremembo zjutraj ni bilo megle, je pa zato bilo kar sveže...A  to še nikoli ni bila ovira  za jutranji sprehod... 

Pridejo dnevi ko enostavno ne veš kam bi odšel .

 Je tako da letos ne bi rada preveč ponavljala poti in obisk krajev ...Je on predlagal ,da greva mimo Škalskega jezera-nato paVelenjskega jezeru mimo stolpa Vista, ter mimo pasjega ranča, kot rada rečeva vadbišču, oziroma prostoru kjer šolajo pse.. Ter nato po novi poti  čez most v zatoku Velenjskega  jezera na mali rtič, kjer že res dolgo nisva billa  . Tu sem smo redno zahajali je  zelo prijeten prostor ,spomladi sem slikala kačje pastirje najlepše posnetke imam prav od tega kraja potem metulje sončili smo se skratka kopali in uživali  škalsko jezero je bilo svoje delo kot včeraj midva pa sva zavila levo mimo drstišča

Ki je  samo delno zaledenelo  ter mimo rudarski škod, kjer imajo sedaj ptički nameščene ptičje krmilnice pravi raj za ptice

Nato pa mimo kotička ob Velenjskem jezeru, kjer je klopca tu sva včasih velikokrat uživala v senci dreves in krasnem razgledu na jezero.. Nasploje zelvelikklopi o jezeru in poti. Ja lepo so uredilteibooh

Sprehajalne poti ob obeh jezerih 

Potem pa se je pred nama odprl čudovit pogled odobritev velenjsko jezero pero planine v ozadju

Prav presenečena pa sva bila na število labodov

Zelo veliko jih je bilo nekateri so se pasli tik ob bregu v vodi 

 drugi pa so se šopirili kajti sedaj počasi prihaja valentinovo in najbrže tudi ni razganja od pohote strasti ja čas parjenja se bliža

Res sva uživala ob pogledu na njih toliko jih je bilo nekateri pa so 

Kar nisva se mogla nagledati res sem naredila veliko posnetkov

Res so prave lepotce

Nato pa sva nadaljevala pot ob jezeru, že nekaj časa strmiš čez valujočo gladino dobiš polagoma občutek kot da stojiš ob morju prijeten je ta občutek

Danes so se tudi hribi v ozadju lepše videli kot uršlja gora smrekovec mozirske

Midva pa sva že hitela pod stolpom vista kjer slov se ustavila ter opazovala tekače na smučeh elegantno drseli po snežni pesti

Všeč mi je ta stolp nekako paše v to okolje

To je postalo zelo hladno pričelo je pihati kaj hitro so pospešila korak

Mimo plapolajočih zastav

Ter opazovala guganje novoletne jelke na jezeru

Na nasprotni strani sva opazila velik kup snega za sankače.

No če že drugače nimamo snega imamo v kotu za prve lušte---

Na drugi strani pa na Velenjsko plažo

Za hip sva se ustavila ob klopci kjer je na jezeru bil dolga leta lesen pomol, a sedaj ga ni že nekaj let več . Pogled na vikendaško naselje Kinta Kunte termo ozadju na hrib rado vsako vrh paški kozjak z vsemi vrhovi v

Malo na levo, pa sva videla vrh Stropnica kjer sva bila pred kratkim Skalni i vrh ter Vodemljo

Po tej poti smo se v prejšnjem desetletju zelo velikokrat sprehajali.... 

Še vedno sva lahko ob robu jezera opazovala labode ki so upravljali jutranjo toaleto. 

Prej je bil veliko lepši pogled čez jezero, ko je bil še pomol tu...

 tale most pa je na novo za kolesarsko stezo

Midva sva krenila na desno čez most proti rtu. 

Velenjsko jezero je pravzaprav lepo od koder ga gledaš ampak meni je najbolj všeč s te strani nekako daje vtis prostranosti

Najbližji smreki v bregu je sedelo 6 čapelj .

ja nisem imela pravega foto aparata s sabo. da bi jih lahko lepše posnela, bilo je lepo za videti

Pogled čez jezero na drugo stran

Užival je ob lepoti Velenjskega jezera

Tu na tem koncu smo preživeli je res veliko lepih srečnih trenutkov kopali smo se v jezeru, sončili skratka bilo lepo. A že davno je v prejšnjem stoletju...

Tudi tu stoji klopca ki vzbuja zelo veliko spominov

Pogled proti Graški gori in hribom na drugi strani ki jih je zakrivala gosta megla

Pa še zadnjikrat pogled na rudarske škode kje ravnajo in obnavljajo površino.

Še zadnji pogled na Uršljo goro in že sva se vračala nazaj, kajti postalo je kar hladno

 

Pdhitela sva nazaj

 

mimo, krasne kapelice, ter dveh topolov.  Knološkega društva, Bele dvorane , ter se nato  napotila proti Muzeju premogovništva in stare elektrarne nazaj proti domu. 

Bilje krasen sprehod, čeprav ni bila ne vem kaka tura, je bila pot pa skoraj 90 odstotkov po asfaltu. Opažam, da mi asfaltne potine prijajo več. Vedno imam potem bolečine v kolenih... A žal je tako, če greš pešod doma moraš iti po asfaltu,kar nekaj časa, prej da prideš, na makadam oziroma  , mehke gozdne in travniškepoti. Ma včasihmito ni delalo preglavic sedaj pa. Najbrž je temu kriv Emšo...

Bo treba najti način, kako ga bomo prelisičili.Če je volja bo tudipot.

p.p