Spomini starega gojzarja-- Spokojnost večera -primerjava z jutri

 Zelo malo kdaj greva ven popoldan, ali zvečer kajti že od nekdaj so nama bila, najljubša jutra, čas ko se dan prebuja. , ko dan zaželi noči. lahko noč.... 

Čudovit je občutek opazovati jutranjo zarjo, ki se iz vseh možnih barvnih palet od turkizno plave, do purpurno žareče, ki kot lava preplavi vso pokrajino. 

Zaradi takih trenutkov se splača vstati včasih tudi sredi noči, če je cilj pohod bolj oddaljen od doma.

Prejšnja leta sva zelo pogosto doživljala taka  jutra v naravi, poleti in pozimi. a letošnje leto je bilo bolj   skopo s temi  jutranjimi  veličastnimi prizori,Kot so ti s 

         Pece. 

Čudovito obarvan rondo sredi Črne----- Seveda je bilo treba tudi počivati,

----Pa veselje da tako hitro napredujeva Potem pa, ko sva še pred sončnim vzhodom  zagledala morje velese, sva pozabila na  ves napor, jaz sem stekla proti vrhu ,da od zgoraj posnamem o lepoto..:Nato pa se je pričelo

nebo barvati...Nastopilo je 

 neizmerno navdušenje na vrhu.

Čeprav je pihalo sva vriskala od hvaležnosti, sreče, da je nama dano , biti ta trenutek tukaj nad 2126...Bila sva prva in ja čepravje pihalo sva kar vztrajala , kajti to je občutek, ki  se ne da opisati, ampak ga moraš doživeti... Sicer sva lani rekla da je to slovo, od dvatisočakov, ampak, kot je že klasika NIKOLI NE RECI NIKOLI:::!!! No bomo videli

Ratitovec! 

Ratitovec zgodnji odhod od doma mimo Škofje loke 

Nato pa po že znani cesti 

navzgor med pogačice

Razgledi pa potem pot mimo jezera na Altemaver  seveda  in ja jutra so še vedno zakon, naj  jih bo še veliko, predvsem naj bo zdravje volja, veselje ,vsekakor je..

na Krekov koči, kjer sva že pred šesto uro zjutraj pila kavo, ter občudovala prelivajoče se barvne oblakemegle  okoli Storžiča 

Neprecenljivo doživetje...

            Uršlja gora. 

 Uršlja gora, kjer sva bila gor veliko pred sončnim vzhodom.Usedla sva se na klopco nad čebelnjakom ter zajtrkovala ,ob enem pa v pričakovanju opazovala nebo ki je spreminjalo barve. Tudi lilije ob klopci so se spremminjale, kot bi jih z barvnimi lučmi osvetljeval ,kar nekaj časa  sva ostala tukaj, dokler ni sonce vzšlo sva se potem napotila proti obarvani cerkvi in naprej proti vrhu.....Veselje in obujanje spominov, kajti prejšnja leta sva res velikokrat bila pred sončnim  vzhodom tu gor...

Pa pobočja Matajurja 

 Ja Matajur, je najina zelo priljubljena gora, čeprav je daleč, prav na drugem koncu Slovenije jo obiščeva vsako leto , predlani je sicer nisva , zaradi koronske  prepovedi ...Drugače pa vsako leto. Tudi Mery je bila 2x z nama... Všeč mi je prostranost ,in raznolikost razgleda. Kadar so pogoji zato vse do morja, ter daleč  v Furlanijo in Julijsko pokrajino.Skrtka vsa Beneška Slovenija ti leži pod nogami... Na drugi strani pa pogled na skalnate vršace Preko Kanina in naših Julijskih alp pa še naprej,tako da se ti zdi da postaja vse tridimenzuonalnosamomalo se premakneš, pa si povsem v drugem ambientu...Ravnina, morje planini, gore, ja ni, da ni...  ---Ter tu in tam jih je bilo  še nekaj, ter še nekaj ostalih,  a bolj kot ne   neizrazitih, ker sva bila ravno nekje, kjer je sončni vzhod ostal tam za visokim drevjem.. 

Včeraj pa:

Ker sva bila še utrujena od prejšnjega dne, pa ker sedaj nama ni treba točno zjutraj v določeni uri uti ven (zaradi Mery), ja potem pač izbirava ure, od zjutraj do pozne noči... Važnoje le da se razgibava dovolj, da nama ne zarjavijo sklepi, prednačrtovanimi pohodi in potepanji po naravi... Seveda, če bo le zdravje ostalo bo se vse poklopilo...

Nekaj utrinkov od sinočnjega spokojnega večera...

       Šaleška dolina. 

Labodi visoko na nebu so obkrožili mesto, ter se nato v pol krogu, vrnili proti Velenjskemu, oziroma v smeri Družmirskega jezera... 

Sekvoja v sončnem parku se je tik pred temo obarvala 

Na sončno uro se je natakil mesec. Prav žal mije bilo da nisemimla s seboj fotoaparata... Ja mobitel pač ni fotoaparat..

Jablane so že obrezane in čakajo pomladi.

Ker sva šla samov sončni park,inker bi bilo premalo, če ga samo enkrat obhodiva, sva en del naredila še počez.

Prav presenečena sem bila kako lepo se je obarvalo nebo tam nad Mozirskimi planinami

ob povratku še pogled na Velenjski grad..Ki se je pripravljal na nočno uspavanje prebivalcev pod njim..

Pogled v nobo pa je nama povedal da bo 19.1 luna čisto okrogla in da nastopiščip, ki je za mene najljubši čas čluninih men. Takrat sem še bolj optimistična, kotobičajno, ter dobre volje, aktivna na vseh področjih.. Ja nekateri pravijo, da je vse to lari fari, no jaz verujem v to, kajti dokazano namene dobro voliva. Žal pa ne na vse..A to je že druga zgodba

p.p.