Spomini starega gojzarje Graška gora,...

 Mesec januar se zaključuje  danes sem pravzaprav mislila malo pogledati in napisati nekaj nekaj utrinkov in naložiti nekaj slik še od lanskega leta, vsako leto navadno napišem  minulemu letu v slovo. Letos pa je bil januar, proti drugim letom zelo aktiven ,tako da enostavno ni bilo časa no o tem drugič.... Danes pa sva zaključila z januarskimmi pohodi izleti ,sprehodi ..  odločila sva se da nadoknadiva  

 vsakoletni tradicionalni pohod na Graško goro, navadno ga opravila od 9 do 15 januarja ,letos pa takrat niti ni bilo vreme in niti ni bilo časa, skratka vedno je prišlo kaj vmes . Tako sva sedaj še ujela zadnji rok ,tako da tradicija ne izostane ...

Zjutraj sva se prebudila v rdeče obarvano nebo... 

..Joj sem dejala:"Dež bo , kajti že iz prejšnjih jutranjih obarvanj neba se navadno potem pooblači, ter dežuje, ali pa sneži- No ker praviva, da pregovori in tudi razna znamenja ne držijo več, sva dejala greva še danes nekam...Kakorkoli vseeno sva se odločila da še greva ven,a ker naju sedaj noge bolijo od zadnjega korakanja po asfaltu, mene koleno je  pričelo boleti, tako da je bila potrebna opornica ,njega pa Ahilova  peta boli  ,pa sva dejala greva še na Graško goro, a ne peš iz Velenja, kot je najina praksa, ampak sva  zapeljala malo podvrh ter se potem napotila mimo spomenika  do kmetije Klančnik na drugi strani, ter se vrnila nazaj ... Sva dejala bova hodila ob robu ceste ... Prvo sva se seveda vpisala v  aplikacijo Planinc,  (mimogrede)ta vrh sem jaz predlagala . Kajti če greš iz Velenja je na eno stran 10-12 kilometrov, odvisno katero smer greš velikokrat sva šla gor in dol Pa tega vrha ni bilo  v seznamu Plakacije Planinc.. . ...Si  pa zasluži....Je vrh z bogato zgodovino iz polpretekle dobe. 

Prvič sva se danes  peljala  po  odseku

 nove ceste priključka Od Arje vasi do povezav z Avstrijo... 

Vedno sva pravila, da se midva ne bova vozila tej po načrtovani gradnji ceste, cesti, ker naju že davno ne bo več, preden se bodo zedinili kje bo trasa, kajti toliko zapletov , kot jih je ob tej trasi........ ja je že tako cesto bi imeli vsi, a ne po mojem ampak po sosedovem naj gre... 

Torej priključek  bil pa je prijeten občutek se voziti po novi cesti

za hitro  cesto od Arje vasi, do Dravograda, povezava z Avstrijo

 Torej ko sva prišla gor je sijalo sonce, kako čudovito je bilo pa v naslednjih posnetkih. Razgled pa za bogove. 

Pogled proti Šentvidu

Na severni strani je še kar precej snega. Pogled proti Paškemu Kozjaku ... 

Sonce se je bleščalo

Peca še ima veliko snega

Pod nama se je bleščala snežna belina spustiti po njej sankami

Uršlja gora s Plešivškim  vrhom... 

Res sva uživala na soncu

Najraje bi zaplesala bil je suh sneg

Uživam kadar lahko z nogo naredim slap iz sneženega pršiča. Še on je užival ko me je slikal 

Nato pa še posnetek ob spomeniku, nošnja ranjena, nato pa  sva malo  še uživala ob razgledu... 

Videlo se je vse od Menine planine, Raduhe Pece,

 

Pogled proti Radojču Ramšakovemo vrhu in Paškemu Kozjaku.. 

Uršlje gore,Olševe ,

Pohorje na drugo stran od Kremžarce,ki jo je obsijalo sonce, preko Velike Kope, Črnega Vrha Jezerskega vrha in Rogle, ter skajno desno še Tolstega vrha nad Mislinjo, ter Paškega Kozjaka.  

Midva sva krenila po cesti proti severu ko sva  lani bila tu gor,je bila cesta še zasnežena, seveda sva bila v prvi polovici januarja. letos pa so ceste lepo suhe... Obujala spomine na pretekle časa ko sva res velikokrat hodila po tej cesti v obeh smereh spominjala sva se kako sva nabirala gobe. še Mery ♥️se ob prvem maju družila s prijatelji in znanci ki jih že davno ni več in takrat se zaveš,..

,kako je vse krhko in minljivo danes si jutri te ni več.. Spominjala sva se praznovanj na Graški gori,  prvega maja vsako leto sva bila tu gor. Navadno  sva prišla peš gor, potem pa peš nazaj vmes pa sva pojedla prvomajski golaž zaplesala ob narodni glasbi potem pa nazaj ja lepi spomini žal ne vem ali bo vaša zmogla letos za 1 maj to dolgo pot, no bomo videli, nikoli ne reci nikoli... pa tudi vprašanje je kako se še bo vse skupaj odvijalo, zaradi virusa bogve kakšne vrste virus bo do prvega maja še prišel na svetlo... 

Danes niso bili glavni cilj kilometri, ampak da se razgibava ter seveda naš naužijeva svežega zraka. 

Ob robu ceste je res precej snega. Sonce je tukaj ravno toliko sijalo da sva šla lahko skupaj s svojo senco. 

Ta del graška gorenje najboljši pozimi sicer je sedaj majhnega če pa ga je več so vedno take ozke brazde na vzdol kot rebrasti žamet

Pot pa je še kar trajala malo gor malo dol malo po ravnini

To pa sva že videla na en cilj kjer se bo počasi obrnila nazaj

Kar naenkrat je pooblačilo svetloba za slikanje ni bila več dobra

Pohitela sva nazaj

Ob hiši sva videla mucko ki je lovila miši zmotila sva jo. 

Pa se je usedla na rob hleva in nama pozirala, zelo lep kožuh je imela. 

Mimo zelo debeli bukovih hlodov potem pa sva se počasi približala najinemu izhodišču

Nato pa sva se vrnila po drugi strani mimo Škalskih Cirkovc, kjer je naju presenetilo novo krožišče,  okoli cerkve, zelo praktično! 

Nato pa sva zapeljala v dolino mimo Škalskega jezera, domov. 

Lepo izkoriščen dopoldan. 

P. P.