Ta teden nas narava razvaja s sončnim sicer hladnim vremenom.Kar škoda bi bilo, da bi človek ostal med štirimi stenami-- Cilj je bil: Malo jezerce, brez imena med drevesi skrito jaz ga imenujem Zelenočrno jezero
. Tokrat sva se odločila da greva mimo Škalskega jezera
in Velenjskega jezera, kjer sva na njegovi desni strai videla travnik in del poti po kateri bova šla
mimo Škal ter čez polja in skozi gozd na malo jezero skrito tam sredi rudarskih škod, kot pravimo tem predelu, kjer je pod zemljo rudnik. 
Mimo vrbovega nasada navzgor . ter na desno proti Škalam kjer je na robu gozda mala cerkvica svetega Jožefa, ki je bila zgrajena kot nadomestna cerkev mogočne cerkve svetega Jurija, ki pa se je pogreznila zaradi rudarjenja...
Tu mimo smo pred davnimi leti pogosto hodli, tu je bila še trgovina. Je pa od tukaj zelo lep razgled. Na Mozirske planine, na Smrekovec, ter na Uršljo goro. Ob poti je kar nekaj kozolcev. Všeč so mi!
Pogled na Boskovec in na Konečko planino
Naša peč za Šaleško dolino, ki postaja iz meseca v mesec dražja- Letos je za sedemdeset evrov dražje, kot lani ta čas--- Ja ni kaj včasih smo imeli malo cenejšo ogrevanje, ker je pač bil popust zaradi onesnaževanja doline, sedaj pa ni važno več to.... Kje bomo jemali pa je drugo vprašanje. Me kar zanima, koliko še bo dražje naslednji mesec, kajti navadno je bila najvišji znesek ravno za januar , ker je pač najhladnejše,...Decembra lani pa tako ni bilo preveč hladno...
Ob cesti je v soncu žarel kisovec
Kar hitro sva nadaljevala pot po asfaltni cesti do odcepa, kjer sva ob potočku z majhnim slapom
Zelo močno je šumel pod nama
Ta del poti pa je zaledenel
Kar hitro sva prišla na delu travnika kjer sva ga na drugi strani velenjskega jezera prej opazovala
Sredi polja sva zabeležila tudi midva
Proti kapelici a poledenelo
Prostrana s šaleške doline pod graško goro
Ja tudi nekaj ledu sva opazila nad potokom
Nato pa navzgor
Ter navzdol pot je lepa
Zelo mi je všeč ta predel lepa pot z zelenim mahom
Nato sva se spustila nižje
Kjer je bil časih prehod pot je bila okoli velenjskega jezera
To je precej valovita pot preden prideš navzgor na utrjeno cesto
Na levi strani je je plitva malo širše jezerce
Nato pa po lepi široki utrjeni cesti navzgor
Pogled na pot po kateri se bova potem vračala
Med borovci se že bližava najinemu cilju
Preža ob cesti še vedno stoji lepa je
Jezero se vidi tam med grmovjem
Ko odložiš nahrbtnik z maskoto in se pripraviš na uživanje
Jaz sem malo pohitela, a tudi on je kmalu prišel za mano---Sem pa tam na drugi strani jezera odkrila čapljo
Ki se je nekaj časa sončila in spet ujela kak priboljšek vsaj mislim 
Jezero je vedno drugačne barve včasih je rjavo včasih zeleno včasih silvo odvisno pač od veliko dejavnikov če rjavo je navadno v tega ker se je prst s hriba spirala v vodo če je bilo navadno oblačno modro kadar je jasno no sedaj neopredeljene barve jaz vedno pravim da je črno jezero črno zeleno jezero je tu sredi divjine ukrajino všeč mi je rada se vrača v a se vsako leto sicer je zadnje čase dostop do njega malo težje pa tudi obrasel ob grmovjem kot je včasih bil
Pa še trenutki zabave
Čez nekaj časa sva potem odšla a tokrat navzgor
Kjer se navadno vedno vrača v a na vrh hriba
Pred odhodom pa sem seveda še nekajkrat poslikala jezero
Kakorkoli obračam všeč mi je, to jezerce, a ga moraš kar poiskati da ga najdeš
Krenila sva v gor po poti ki jo uporabljajo tudi kolesarji navadno je blatna a sedaj je bilo z mrzlo tako da je bela pomrznjena pot
Je bolj navzgor kot zgleda tako, da ne moreš teče navzgor
Še malo pa bova na vrhu
Tako na vrhu sva sedaj pa samo še navzdol
Tudi tu je včasih bela pot po česa je opuščena
Če zadnja globača
Prekrasni okraski iz maha po robovih ceste
Je vidna svetloba na koncu poti zaključila bova ,ter se priključila prejšnji cesti kjer sva prej
To so sedaj pripravljeni stebri najbrž bodo spet ogradili kakšen predel
tale mogočna buče vedno prevzame no poleti ko je polna listja sedaj slabo zgleda
Kar nekaj stebrov je pripravljenih ko se bo otoplilo bodo najbrž pričeli z delom
Še zadnji poti ,skozi gozd zadnji del, kjer se bomo potem odcepila in spet zaokrožilo pot
Veliko kje se še ugreza, a so ceste in poti kar lepo utrjene. Moraš pač iti tam , kjer je pot in ne po brezpotjih... Veliko poti je že izginilo, kjer smo se še pred desetimi leti lahko sprehajali. Veliko poti pa je nastalo na novo, ja urejujejo ta predel in morda bo v daljni prihodnosti naša dolina spet dobila novo podobo, morda čez kakih sto, dvesto let... A vsak cilj se prične s prvim korakom...
Pa sva spet prišla na travnik do polja in sedaj bova krenila navzgor
Mimo čudovitega kozolca
Kjer se pred nama odpre pogled na del škal ter lubelo nad njimi
Bo treba spet iti pogledat gor tako prijetno toplo in prijetno zgleda
Na desno pa se nam ponudi pogled čez polje velenjsko jezero na gradišče in jakec nad velenjem
nemi delu Škal...
Proti vzhod
... prej pa še čez most
Mimo šumečega slapa
Spet sva se vračala mimo Škalske cerkvice , ki se je bleščala v soncu
pa mimo konjev, ki so uživali na soncu
Pogled na vrh hriba, kjer stoji steber, ki jih je veliko kje, nameščenih..Točno ne vem kaj pomenijo, So na Lubeli ob Škalskem jezeru, Na Pustem gradu in najbrž še kje, ali so oznake, za vrtine, ali pa kaj bolj zapletenega 👱
Ja Škalsko jezero je tudi pozimi lepo
Pogled iz Sončnega parka na Razbor...
Pa na vrh Uršlje gore
Pa malo bolj od daleč, ja tako vabijo hribi in gore okoli naše doline
Pa še zadnji pogled na skorno peš ter družmirsko jezero pod njim. Nato pa navzdol mimo zmaja kjer kjer se lahko splazi v njegovo notranjost
Škalsko jezero v ledeni ploskvi
Škalsko jezero sicer ni povsem zaledenelo tu in tam je še voda vmes
Proti soncu malo pred drugo uro vrnila domov
Spet sva izpolnila najino željo, da sva prehodila 10 km
Enkrat na teden to nama tudi uspe. Drugače pa se suče tam okoli. 5 do 6 km. Z pozimi je kar dovolj. Sva zadovoljna , vesela, srečna, da še lahko hodiva po teh prostranostih naše lepe doline..to pa je glavna stvar...
P. P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar