Spomini starega gojzarja - Popoldanska lepota Škalskega jezera.

 Danes se je potrdilo dejstvo, da je najboljše zdravilo za glavobol, ter slabo počutje, sprehod v naravi. Ko se vrneš domov poln energije in novega elana. 

Po dopoldanski oblačnosti in hladu smo popoldan, končno dočakali sonce in jasno nebo. Pozno popoldan sva se odločila, da greva za spremembo popoldan okoli Škalskega jezera, to se zelo redko kdaj zgodi v 10 letih odkar je bila Mery pri naju, sva morda šla okoli jezera 15x popoldan, drugače pa vedno zjutraj. Za kam dalj je bilo prepozno. Moram pa priznati, da mi je bilo zelo prijetno se sprehoditi zvečer, ko so barve skrivnostne, ko imaš občutek da vse postaja nestvarno, polno skrivnosti in lepote

Ja samo ob ustju Škalskega jezera je še malo gladine brez ledu

Sicer zelo sveže, a ne prehladno sva hitela skozi sončni park mimo borovcev.

Ter se ob stadionu zazrla proti Uršlji gori ki se je sramežljivo pokazala iznad debele odeje megle.. Tudi Mozirske in Smrekovec se je čez Velenjsko jezero komaj videlo

Ja treba bo padavin da počisti ozračje

  Še na rudarske škode se komaj vidi

Nato sva se šalila da imamo tudi v Šaleški dolini sneg, ne samo na Koroškem ter Gorenjskem, sicer kupu a toliko pa je le, da vemo da  še traja zima, Kar hitro sva korakala

,jezeru, zelo sva bila začudena. kajti od zadnjič, pred par  dnevi, ko sva bila tu je bilo sedaj jezero s te strani povsem zamrznjeno. 

Kot modro ogledalo se je bleščalo v odsevu modrega neba

Čudovit je bil pogled proti Paškemu Kozjaku, trava pa se je čudovito obarvala ob zahajajočem soncu

Danes so naju pozdravili trije labodi, že kar ob vhodu na Škalsko jezero,

včasih sta gospodovala tu samo dva, ostale sta vztrajno podila nazaj, od koder so prileteli... No tokrat so trije se pasli tukaj, dva pa na gornjem koncu jezera ob robu, kjer ni bilo ledu. Poplesavala sta po vodi kot baletnik Rudolf Nurejev. Tudi precej račk se je drenjalo ob robu.

odkar ni več prejšnjih labodov se sedaj menjujejo, po številu, veliko več jih je sedaj na Škalskem jezeru

 

 

Popoldan je bilo danes kar precej obiskovalcev Škalskega jezera v zelo nekaj  tekačev, sprehajalci vseh starosti družin z otroci celo mamice z otroškimi vozički.. je pa zanimivo da ni bilo nikogar od tistih ki hodijo na sprehod zjutraj, tako kot navadno hodiva midva sami tuji ljudje... 

Midva pa sva hitela naprej, kajti sonce se je bližalo obzorju 

 

vse je postajalo zamolkle barve

Celo drevesa ob vodi so bila nenaravno barvita

Klopce  na tej strani so samevale ,bilo pa je zelo veliko odpadkov. ki so jih vrane razmetale iz košev za smeti naokoli. Ja lakota je huda stvar 

Ta predel mi je zelo všeč---

Pa še ob košatem drevesu, ki je tudi pozimi lepo. 

Lepo je bilo opazovati pozlačeno

gladino Škalskega jezera. 

 

Tudi dim iz teša je spremenil barvo

Nebo se je obarvalo,

Ko sva se vračala skozi park je sonce vedno nižje tonilo za obzorje

Še malo in bo izginilotam za gorami ...

Še zadnji pogled na Mozirsko planino in TEŠ.. midva pa sva zavila proti domu

vesela da sva uspela pa čeprav popoldne narediti nekaj zase----

p-p-