Spomini starega gojzarja- Iz zbirke : Domotožje

Junijski večeri....

Bil dan je  vroč,
poln muke in trpljenja,
sedaj je mimo vse, le tih vzdih 
in solza, morda dve...

Želim si proč, spet domov v tvoj objem .

Spet je večer noč, a jaz ne morem spati.
Ne da mi vlak, ki s severa drvi....
V mislih potujem z njim 
,ter tiho, tiho v noč ihtim...
...............
Tiho tiho je nocoj ,
kresna noč je.Samo šepet sliši se.
Želela biti bi s teboj nocoj....
Tišina naokrog 
 na mahu bi me objel,
poljubil nežno, na prsi me tesno privil.
 "Ljubim te!" Bi dahnil bežno...

A to so sanje , le privid....

Ti spiš tam daleč sam, a jaz ne morem spati
postelja premrzla je, 
ne morem več vzdržati...
...Grem skozi park, polno rož je tu okrog.
A so brez vonja tuje!
To je zato , ker jih naš domač veter ne neguje.....
....................................................
Hrepenenje...
Zaprem oči, vidim te , sediš tam sam 
a jaz praznujem rojstni dan,
a ne s teboj! In žalujem!

Pod mano panorama mesta me opaja,
Za menoj v sobi polni glasbe plesa,
 dima,ter pijače.
Brezvoljno se opajam ,
ker ne vem drugače.

Želim si sreče zavetje mira, ter počitka.
A meni vest ne da miru, polna je očitka!
Ker ti ljubi  moj rojstni dan praznuješ sam...
tudi jaz praznujem, a ne tvoj rojstni dan......
..................................................................