Ko sva dospela iz Lovrenških do zadnjega travnika, kjer se je ravnina končala, sva lepo videla na nasprotni hrib Jezerski vrh, ter Črni vrh za njim
Ker sva to pot sedaj hodila četrtič se nam ni zdelo tako daleč, čeprav je bilo videti , da je!, Sva se šalila, kako bo nama lepo in kako bova vesela, ko bova se vračala in bova pogledala nazaj vsa zadovoljna da sva uspela to pot.Postalo je topleje in kar hitro sva se spustila po travniku navzdol z željo, da čimprej prideva pod okrilje temnih smrek in hladnega gozda.
Urejajo te travnike in ravnajo poti
Kmalu sva dospela do polovice travnika, kjer stoji tabla na kateri piše da je to Gozdni rezervat
po strmini mimo curljajočega potočka, tu je sicer malo bolj slaba pot, a ker ni daleč jo kar hitro pozabiš.
gor so zelo lepe poti, tudi vresje že cvetekaj kmalu sva čez rahlo razmočeno področje dospela do vhoda na

ter odsevih , kajti nebo je bilo kristalno jasno.
Ki pa so dali poseben čar jezeru.... nato pa so pričele prihajati trume izletnikov, tako da je kaj kmalu postalo pretesno na lesenem podestu ob jezeru. Tako da smo se kar hitro odpravili naprej. Tudi do izhoda, so nas srečevali ljudje. Kar čudila sva se , od kod so se vzeli.p.p.
----------------Jezerski vrh Ribniška koča

Ni komentarjev:
Objavite komentar