Ko sva dospela iz Lovrenških do zadnjega travnika, kjer se je ravnina končala, sva lepo videla na nasprotni hrib Jezerski vrh, ter Črni vrh za njim
Ker sva to pot sedaj hodila četrtič se nam ni zdelo tako daleč, čeprav je bilo videti , da je!, Sva se šalila, kako bo nama lepo in kako bova vesela, ko bova se vračala in bova pogledala nazaj vsa zadovoljna da sva uspela to pot.
Nudil se nama je prekrasen pogled na panoramo pod nama
Še malo in sva se spustila navzdol
po strmini mimo curljajočega potočka, tu je sicer malo bolj slaba pot, a ker ni daleč jo kar hitro pozabiš.
ob katerem sva se oba odžejala. Ja ni ga čez dobro Pohorsko vodo. Tudi natočila 
sva si jo, Kaj kmalu sva prispela do sedla ... Pa še ime ima tako zanimivo....
,
kjer je meni izredno všeč. Tako zeleno
sveže , da skoraj ne moreš verjeti, da je to pod smrekami. Nato pa je naju pot vodila spet navkreber do prvih travnikov, kjer je odcep za Ribniško jezero in pot na vrh Jezerskega. Midva sva šla prvo na Ribniško jezero
gor so zelo lepe poti, tudi vresje že cvete
Ribniško jezero. Kjer je bila samo družinica. Kateri so naju tudi fotografirali so naju. Nekaj časa smo uživali v lokvanjih,
ter odsevih , kajti nebo je bilo kristalno jasno.
Potem pa so se pričeli kopičiti oblaki tam na drugi strani gozda.
Ki pa so dali poseben čar jezeru.... nato pa so pričele prihajati trume izletnikov, tako da je kaj kmalu postalo pretesno na lesenem podestu ob jezeru. Tako da smo se kar hitro odpravili naprej. Tudi do izhoda, so nas srečevali ljudje. Kar čudila sva se , od kod so se vzeli.
midva sva odhitela navzgor proti Jezerskemu vrhu. Na pobočju pa sva se za nekaj časa ustavila, da sva spustila naprej ljudi ki so prihajali in odhajali na Ribniško jezero. 
p.p.
----------------Jezerski vrh Ribniška koča
Ni komentarjev:
Objavite komentar