Contributors

sreda, 26. avgust 2020

Spomini starega gojzarja- Pohorje- 2. del.- Lovrenška jezera

Pohorski biseri !

Ko sva zadnjikrat bila tukaj je bila nedelja. Bila je taka gneča, da smo se komaj izogibali eden drugemu na leseni ozki poti. A takrat je še to nekako šlo, sva pa si obljubila, da nikoli več v soboto, ali nedeljo. Tokrat pa je še dodatna ovira Covid 19 . Midva to leto  še z večjim razlogom , veseljem hodiva v naravo, da se izogneva gneči v mestih, ter da utrjujeva imunski sistem... sredi tedna sva pričakovala da ne bo gneče- No na Lovrenških je bilo res tako. Sama sva bila na stolpu in tudi na poti k največjemu jezeru. Uživala sva dobro uro v modrini, lepoti miru in prostranosti tega bisera Potem pa so kmalu pričeli prihajati obiskovalci , ljubitelji tega čudovitega kraja-  Iz sedla Komisija

sva tokrat šla po desni strani po cesti naokoli, kajti uživala sva v mehkobi poti...

Ter zeleni obrobi na obeh straneh ceste. Svilene trave, ter žametni mah je kar vabil , da se bi odpočila. A sem samo naredila, kak posnetek , ter odhitela za njim , ki me je že čakal..

Lepe so poti po desni strani k jezeru

.
Jutro je  bilo kar sveže, a sva vedela, da nam bo še do večera pošteno vroče.

Res sva hitela, kajti čim prej sva hotela , uživati v jutranji svežini ob jezerih. Pot je nama res hitro minila, ko sva zagledala razgledni stolp. Povzpela sva se na njega se slikala za spomin, ter uživala v tišini ob pogledu na zeleno ruševje pod nama..
. stolp 


Predlani  nisva bila tukaj, drugače pa vsako leto, a opažava da je vedno bolj oblegan ta kraj... Saj tudi ni nič čudnega , kajti res je nekaj posebnega. .. Letos sva šla še poleti sem, drugače pa je zelo lepo tukaj pozno jeseni, ali spomladi...




Čeprav je to jezerce eno bolj malih na Lovrenških, mi je vedno najbolj všeč. Tu je tudi vedno najmanj ljudi. In njegova barva ter naravnost začara-
Ko sva prišla ni bilo nikjer nikogar. Ko pa sva se vračala je skoraj vsako jezero imelo obiskovalca. Ja čas dopustov in počitnic je...
Lokvanji na Lovrenških se še niso razcveteli...


Okoli devete ure sva se odpravila nazaj. do odcepa, za Ribniško kočo in Roglo. Tam sva se malo usedla ter uživala v zelenju tišini in svežem zraku.




 Ja, kar nekaj smeri in poti je. In kar hitro se bo treba podvizati da uspeva vse prehoditi do večera. Kajti midva za vsak čas, ki je napisan na tabli dodava še polovico tega... Kajti , kot že rečeno, nama je tudi pot cilj ... Ob takih lepih prizorih in barvah na poti vedno uživava...


 Kako lepo je v naravi, daleč od mestnega hrupa in bojazni,, da stakneš kje  Covid 19... Potem pa sva odšla po razgibani poti naprej...


p.p

-----------------sledi...

 Šiklarica Ribniško jezero

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja; krožna pot, Škalsko in Velenjsko jezero..

V pomladnih dneh je še kako prijeten sprehod , krožna pot Velenja do Škalskega jezera ter ob velenjskem jezeru in po vista ter pod Kinta Kun...