Pohorski biseri !
Ko sva zadnjikrat bila tukaj je bila nedelja. Bila je taka gneča, da smo se komaj izogibali eden drugemu na leseni ozki poti. A takrat je še to nekako šlo, sva pa si obljubila, da nikoli več v soboto, ali nedeljo. Tokrat pa je še dodatna ovira Covid 19 . Midva to leto še z večjim razlogom , veseljem hodiva v naravo, da se izogneva gneči v mestih, ter da utrjujeva imunski sistem... sredi tedna sva pričakovala da ne bo gneče- No na Lovrenških je bilo res tako. Sama sva bila na stolpu in tudi na poti k največjemu jezeru. Uživala sva dobro uro v modrini, lepoti miru in prostranosti tega bisera Potem pa so kmalu pričeli prihajati obiskovalci , ljubitelji tega čudovitega kraja- Iz sedla Komisija

sva tokrat šla po desni strani po cesti naokoli, kajti uživala sva v mehkobi poti...
Ter zeleni obrobi na obeh straneh ceste. Svilene trave, ter žametni mah je kar vabil , da se bi odpočila. A sem samo naredila, kak posnetek , ter odhitela za njim , ki me je že čakal..
Lepe so poti po desni strani k jezeru
Jutro je bilo kar sveže, a sva vedela, da nam bo še do večera pošteno vroče.
Res sva hitela, kajti čim prej sva hotela , uživati v jutranji svežini ob jezerih. Pot je nama res hitro minila, ko sva zagledala razgledni stolp. Povzpela sva se na njega se slikala za spomin, ter uživala v tišini ob pogledu na zeleno ruševje pod nama..
. stolp
Predlani nisva bila tukaj, drugače pa vsako leto, a opažava da je vedno bolj oblegan ta kraj... Saj tudi ni nič čudnega , kajti res je nekaj posebnega. .. Letos sva šla še poleti sem, drugače pa je zelo lepo tukaj pozno jeseni, ali spomladi...

Ni komentarjev:
Objavite komentar