Spomini starega gojzarja- Pohorje-1del -Rogla

Sedaj v teh prekrasnih vročih poletnih dnevih, skoraj ne veš, kateri kraj bi prvo  obiskala.  ,Načrtov kam bova šla je seveda veliko bilo, že narejenih lanskega  konec leta(kot vedno jih narediva za naslednje leto, potem pač, če uspe hura, za naju , če ne, pa rečeva, bova pa naslednje leto, če bo zdravje če bova še živa) Sva pač optimista z veliko začetnico.
 a kot so včasih dejali človek obrača Bog pa obrne, se je tudi letos nama zgodilo v prvi polovici leta. A se je že  kar v začetku druge polovice nekako nakazovalo, da se bo  vse ,le  končno uredilo. Tudi kondicijo sva , potem pa malo po strminah. Že julija sva obiskala nekaj ciljev, kot je Smrekovec, od Koče preko vrha do Krnesa, Komna , Črnega jezera , ter nazaj, Potem Uršljo goro, Ratitovec, ter seveda po naši zeleni dolini , okoli naših prelepih jezer.

A kot že rečeno poskušala sva , da bi nama uspelo   vsaj nekaj poti nadoknaditi, od načrtovanih.
Ker sva zadnjikrat naredila pohod na Raduho, ki je bolj skalnata in strma, sva se odločila, za nekaj bolj travnatega, da obiščeva spet Pohorje! In to od Rogle preko Lovrenških jezer, čez sedlo Šiklarica do Ribniškega jezera , ter na  Jezerski vrh m do Ribniške koče, ter nazaj isto pot. Ja je bila kar tura, a sva oba tako uživala po mehkih poteh, da sploh nisva občutila utrujenosti, vsaj  v eno smer ne...
Torej zjutraj sva se sicer bolj pozno, kot je najina navada, odpravila od doma, kajti poznava pot in navadno do  takrat ko sonce prične vzhajati, imava za sabo, že kar precejšen del poti. Navadno ga doživiva na sredi poti do Lovrenških jezer, vsaj zadnjikrat je bilo tako, kot prikazuje spodaj slika..Kadar jo pogledam ,  me  vedno znova in znova prevzame občutek, kot da sem odškrnila vrata v raj....Tako nepopisno lepo je bilo...

A tokrat sva okoli šeste ure šele prispela na Roglo. Sonce je ravno osvetlilo  cerkev Jezusove spremenitve na gori , -Ter pozlačene trate,  pozlatilo lepo oblikovane ležalnike 












ob umetnemu jezeru za njim 
ter čudovite lesene skulpture  ob poti......

Midva pa sva kar hitela naprej, saj sva pred sabo imela kar nekaj kilometrov poti. A vseeno sva  zavila mimo spomenika žrtvam vojne , po leseni poti, ki vodi ob močvirnatem svetu do.. nad mokriščem ,  jezerca v obliki srčka...Zelo nama je tukaj všeč, le škoda da jezerce izgublja obliko , zanemarjeno je . Sva se pa razveselila čudovitih

novih ograj ob poti, katere sva občudovala še v povratku nazaj.. Malo sva posedela, obudila nekaj spominov, kajti tu gor sva bila res velikokrat v preteklosti....Midva pa sva pohitela naprej proti Prevalu Komisija, ter naprej proti najinim ciljem.Pozno popoldan okoli sedme ure sva se vračala, ko sva se utrujena odpočila na številnih klopcah ob

poti. Ter se ob slikoviti poti,po sveže zeleni travi vrnila do najinega jeklenega konjička nazaj

A preden sva se odpeljala sem si privoščila, bosonoga  hojo po čudo hladni rosno travi, ki je v trenutku pregnala utrujenost...

Na Rogli je kar vrvelo obiskovalcev. A vse je delovalo , tako spokojno mirno sproščeno...Midva pa sva zadovoljna, srečna, vesela se vrnila domov. To je bil prvi del od pohoda od Rogle na Ribniško kočo.

---------------------------------

Drugi del- Lovrenška jezera

 p.p.