Današnje premišljevanje, o samoti, osamljenosti, starosti ljudi. Posebno o teh , ki so dosegli sedemdeseta, osemdeseta leta.
Zadnje čase velikokrat slišim, koliko je pri nas ostarelih ljudi, ki so sami, osamljeni. Nekateri so ostali brez svojcev, prijateljev prepuščeni sebi in dobroti uslužnosti sosedom. Če so seveda s sosedi v dobrih odnosih...
Ja ko prestopiš osemdeseta leta,kar naenkrat ugotoviš, da je vedno manj prijateljev, znancev , kajti leta hitijo veliko jih odide tja za mavrico....
Malo mlajši se še nekako znajdejo, posebno v sedanjih časih virtualnega življenja. Veliko prijateljstev se je stkalo preko spleta..Posebno to izkoristijo tisti, ki so zaradi bolezni omejeni na gibanje v naravi.
Za nekoliko starejše, pa je za mnoge virtualni svet španska vas...
Veliko jih ne obvlada niti telefona.
Primer: Kličem zadnje dni bratranca , že malo čez osemdeset let ,na drugi strani naše deželice,kajti zmenili smo se da se dobimo ta konec meseca , ob vsakoletnem srečanju. Kličem enkrat, dvakrat,. NIČ , samo komentar,:
"Številka trenutno ni dosegljiva, prosim pokličite, kasneje".
Pa sva se te dni odpravila k njemu, kajti zaskrbelo naju je, da ni kaj narobe z njim, da je morda bolan, ali pa v bolnici. tudi lahko pozabil napolniti telefon . Tudi to se je že zgodilo, a samo za kratek čas..
Ima navaden mobitel, ki drugače deluje normalno , se pa je nekaj zatipkal in je vse zablokiralo. No potem smo s uredili vse , ter se domenili kar smo nameravali... vsem kako in kaj.
Me je pa ob tem obšlo spoznanje, da je v dan današnjem času ,že nuja da obvladaš vsaj telefon , če že ne računalnik..
Kakor koli, že tako je dovolj hudo,ko se ti naberejo leta, ko pride bolezen , ko morda ostaneš sam, ali pa nimaš dovolj denarja, da bi si plačal predrage domove ostarelih....
Ali pa ne prideš na vrsto za sprejem. Veliko usod, žalostnih je povsod okoli nas. Spet pa je tako, tudi če si že starejši , se je treba učiti spoprijeti z novostmi, ki jih prinaša čas. Ne smemo reči te novosti me ne zanimajo , se ne smeš vdati v usodo, kajti kot povsod v življenju smo tudi v starosti sami svoje sreče kovač...
P:P..
Ni komentarjev:
Objavite komentar