Spomini starega gojzarja- Uršlja gora. Naša gora , biser med gorami

Sobotno jutro se je prebudilo v prekrasen sončen da. Zjutraj sva se odpravila na vsakodnevni jutranji sprehod po naši dolini. Kajti čez vikend ostaneva najraje doma, pa še vroč dan se je obetal. Ja tako sva planirala, a ko sva prišla v Sončni park se nama je zapeljivo pokazala Uršlja gora v vsej svoji lepoti. Pa sva oba dejala v en glas, lepo bi bilo danes gor....
Obrnila sva se in že malo kasneje sva se odpeljala skozi predor pod Šaleškim gradom,ter

Mislinjsko dolino,

 

kjer pa so se že dvigovale jutranje megle, po dežju prejšnji večer. Na trenutke je postalo tako temno, da sva  bila v dvomu, ali bo sploh kaj sonca. Kar hitro sva nadaljevala vožnjo skozi slikoviti

Suhodol , a višje ko sva se dvigovala več sonca je bilo. Čeprav so se megle še vedno vrtinčile v zraku sva , nekako kar vedela, da prekrasen dan...Mimo Plešivškega mlina, kjer sva se nazaj grede ustavila..Kmetije ob poti z bogatim bujnim cvetjem na vseh  oknih, celo  na hlevu, skratka enostavno se moraš ustaviti in živahnih barvah cvetja

Sprva sva se  nameravala  peljati do Verneška, potem pa peš čez Plešivško kopo na prej... A sva delala račun brez krčmarja, spravljali so les in sva potem krenila na levo mimo Križana in pašnikov naprej

 S sabo sva vzela tudi psičko Mery,

ki ima sedaj poslednje tedne, dobre dneve..Hrbtenica jo malo manj boli, pa tudi on se je ponudil da jo bo nesel po strmini del poti nazaj.... Pa tudi zato, da bi shujšala malo, kajti čez pomlad in del poletja je bila bolj , kot ne v mirovanju, razen sprehodov po dolini. Parkirala sva in se dobre volje, polna adrenalina in pričakovanja napotila okoli po cesti

 

Kjer sva nekaj časa imela sonce nekaj časa pa meglo. Srečevali so naju  so naju pohodniki in kolesarji, ki so švigali navzdol kot Mark Markes na dirki. Občudovanja so vredni kako so skoncentrirani , da ne pogrnejo po tleh. Nekateri imajo ščitnike na rokah, na glavi pa tako, ali tako obvezno čelado... Midva pa sva počasi se vzpenjala, ter občudovala poletno cvetje, ki je krasilo pobočje nad nama---Naprstec, ki je sedaj na višku cvetenja

 

pa Bavarski kobulček

 Tudi na vseh klopcah in klopeh sva si vzela čas, največ zaradi Mery, da se ja ne bi preveč utrudila, postalo je topleje, tako da sva  bila kar hvaležna za osvežujoče obkladke megle, ki se je včasih nenadoma vzela od nikoder ....

  Ko sva prišla ven iz gozda je trenutno bilo brez sonca..: A komaj sem posnela nekaj motivov , so se megle razkadile in toplo avgustovsko sonce je pokazalo svojo moč

 Tu je šele bilo cvetja , tako da res lahko začutiš poletje

 Na razgledni točki tokrat ni bilo  razgleda- Vsa Mežiška dolina je bila zakrita očem , pod debelim slojem megle, ki pa se je že počasi trgal.

 Tukaj sva pustila naprej nekaj pohodnikov, ter uživala v soncu. On je potem kmalu oblekel srajco, ker si ni upal tvegat da bi ga sonce opeklo zaradi občutljivosti ...

 Po par metrih pa sva tako dospela do cerkve in koče, kjer sva se spravila v senco in se odžejala, nazdravila nama , vsem naokoli, poletju, skratka življenju.... ter oddahnila ... Čez nekaj časa pa sva  srečala prijatelja z ženo  s spleta ,

Malo smo se pogovarjali  slikali za spomin. Ja lepo je če virtualnega prijatelja spoznaš v živo..

 

Na soncu pri mizah ter na klopeh in travi po vsej gori je bilo res precej obiskovalcev, a vse je bilo pretočno. Vsi smo uživali v planinskem raju, na svežem zraku, v dobri družbi

 Kot že rečeno gora je sedaj vsa v cvetju , temu pa še dodajo piko na i polnea okna rož na koči... Zelo lep pogled...

 Tudi znotraj te razveseli , poleg hitre in prijazne postrežbe cvetje polno rož.... Kar dogo sva se zadržala v senci ob koči , ter se potem odpravila še na vrh  h križu...

 Trave so se bleščale v opoldanskem soncu

 Midva pa sva uživala po planjavi naše gore, ki je prepojena z dobro energijo ...

 Te poti se nikoli ne naveličam

 Sonce se je včasih skrilo ter naredilo planjavo še lepšo, kot je že tako ...Senca se je umikala soncu, ki je preplavilo vso planjavo. Mery se je skrila za visok šop  senco

 veliko obiskovalcev iz vseh strani ima naša gora

 Bujne trave so raglo šelestele v nežnem vetru

 Kmalu smo kljub premorom ob poti prispeli na vrh, kjer smo se ovekovečili za spomin, kjer se je on dotaknil križa,

zavedajoč, da je vsak dotik vsako leto vsakokrat dragocenejši

 Potem pa se je bilo treba odpraviti nazaj, zavedajoč se , da pač vse kar je lepo mine. Pa še kar nekaj poti sva imela pred sabo. Pa ker sva se nameravala ustaviti še ob Plešivškem mlinu, smo se mimo cerkve in doma napotila okoli po cesti

 On je po strmem delu nesel Mery , tako da sva ji prihranila napor, ter bioečine ob hoji navzdol

 Ter se nato mimo privezane mize spustila navzdoldo Plešivškega mlina... Kjer se je Mery ohladila v potočku, midva pa sva uživala ob majhnem bajerju nad mlinom

Ter prisluhnila šumenju vode, ki je tokrat padal mimo kolesa 

 Se ob klopci v hladu spomnila moje prijateljice s spleta

 Nato pa sva se morala posloviti od tega sanjskega kotička ter se po cesti, kjer ob njej stoji kužno znamenje ,

 vrnila spet v dolino Suhodola, kjer sem spet opazovala prekrasno umetelno izdelano kapelico, ter se nato namesto proti Slovenj Gradcu napotila  skozi Vodriž,ter   mimo Šmiklavža, ter malo više cerkve svete Heleneprispela na Graško goro ter po zahodni strani se vrnila v Šaleško dolino....

Preživela sva krasen dan. Prav za prav nenačrtovan. Vsa vesela sva še zvečer v mislih prisluhnila šumenju vode ob mlinu,

ter vetru po

po planjavah naše lepe gore.
p.p.