Spomini starega gojzarja_Škalsko jezero_Biseri Šaleške doline!

Moj pogled na našo dolino. Prvi del.

V teh dneh, kadar je vreme bolj nestanovitno, je najboljše jutranje razgibavanje okoli naših jezer. Navadno greva okoli Škalskega jezera..Prva slika je od oktobrskega popoldanskega dneva, tik pred sončnim zahodom , ko se je sonce poslovilo tam nekje med Smrekovcem in Uršljo goro

Jesen je še posebno čarobna ob jezeru, takrat se vse odene v škrlatno bakreno, rumeno rdeče barve. Toliko nians , da se ti kar zvrti v glavi od te lepote...

Tik preden se je ulil dež

.. Včasih sva veliko hodila okoli Velenjskega jezera,, a odkar so zaprli del poti zaradi udorov , oziroma zaradi obnavljanja terena. Za obhod vseh treh jezer, pa je potrebno več časa, kajti se nabere kar dobrih 16 km . Iz Velenja, skozi rudarske škode do Gaberk, in skozi Škale mimo jezer nazaj domov... Lepa je naša dolina, čeprav jo kvari na zahodu na robu Sosednjega mesta kvari  štrleči dimnik TEŠ/ a, To je posneto , mislim da iz Uršlje gore, ali Konečke planine ki je tolikokrat omenjen v medijih, ki je zrno spora  ker  je pogoltnil že toliko milijonov denarja. Ob katerem so si  nekateri napolnili z iznajdljivostjo, pohlepnostjo, izigravanjem  zakona , ali če rečem bobu bob, s krajo  napolnili žepe,. A žal  je tako veliko kje ne samo  pri nas... Kakor koli. Ima pa tudi dobro stran ta TEŠ, greje vso dolino, in odkar so namestili filtre je tudi zrak čistejši. Vsaj upam, a se tudi čuti v vsakdanjem življenju- Če je le lepo vreme...
A dovolj o tem
A midva zadnje čas, kadar sva pač doma največkrat obiščeva  Vedno sem vesela, če sem lahko priča kontrastom in pestremu dogajanju na nebu in okoli jezera... Nekaj utrinkov, ampak res samo nekaj ...kajti če bi hotela vse zapisati in posnetke objaviti bi nastalo več knjig...



Lepa je naša dolina, čeprav se spreminja, posebno še na območju ju izkopavanja lignita.

Lepota kačjih pastirjev 

Ko pride zima, ko pride mraz

Teh  lani ni bilo , belo lisk ,drugače so vsako leto prisotne

 Odsevi

Otoček je ves v barvah

Škalsko jezero. tik pred nevihto, ko je bilo nebo temno, jezero pa skoraj črne barve, skozi ozko razpoko pa je posijalo sonce... Krasno je tukaj! Pa naj bo zjutraj dopoldan, popoldan ali zvečer. Jezero kateremu se spreminja barva od povsem  zlate, rdeče škrlatne ,sinje modre, do zeleno rjave, skoraj črno obarvane, tik pred nevihto kot bazalt. Odvisno kateri del dneva si tam, ali času leta...Doživela sem ga v nešteto različicah, niansah V odsevih  oblakov , ograj na obrežju, dreves in ljudi...Kadar so jasni dnevi in modro nebo Tudi precej življa je precej v  in na njem... Ribe tako velike, da so moje obe  roke prekratke, da pokažem njihovo dolžino... Pa labodi , črno liske, rac več vrst, seveda ne smem pozabiti kormoranov, ki vsako zimo prezimujejo na Škalskem jezeru... Večji del, kadar pač ne lovijo rib, sedijo na drevesih na otočku na jezeru... Včasih so kot božični okraski na dreveščku  si i sušijo perje, ali pa nižje  kje čistijo svoj pernati kožušček... Pa seveda kačji pastirji, ta čarobna bitja ki so ostanek , davne preteklosti, seveda v manjši izdaji, ja navdušena sem nad njimi, njihovo lepoto ,

Pozimi navadno zaledeni, letos pri teh temperaturah seveda ni, oziroma samo toliko, da se je vedelo da je zima....

 Pogled čez Škalsko jezero , na drugi strani je hrib Radojč in levo od njega Paški Kozjak

 Ko zapustiš jezero se še hitro ozreš proti Skalnemu vrhu in Lubeli hriboma nad njim...

Je pa jezero dobilo zadnje čase kar nekaj novosti, škarpe, poravnano obrežje, ter seveda svetilke okoli in okoli jezera, ki jim dajejo svetlobo  vetrnice ter sonce...

Tudi poti so lepo urejene, sprehajalne, telovadno orodje ob poti, ter seveda steze, kjer velikokrat lahko srečaš jezdeca

 Če greš v jesenskem času , tik pred jutranjim sončnim vzhodom , ali pa da so na nebu oblaki, ki pričarajo kontraste , takrat lahko samo obstojiš in u
živaš v lepoti ki jo nudi ta kraj...