Contributors

četrtek, 16. julij 2020

SPOMINI STAREGA GOJZARJA--Temnjak806 in Vinska gora796 vrh nad Dobrno

POLETJE 2020
Iz kraja  pod Kačjim gradom ki ga je ovijala rahla jutrna meglica....
 Sva kmalu prispela v dolino Loke nad Dobrno. Katera je zamene ena izmed najlepše urejenih dolin...
 Parkirala sva v gozdu ob cesti, ter se napotila skozi Loke


Kako je dišalo po senu--- Spomin iz otroštva



 Proti hišam...
 Sedaj je njihov čas cvetenja- všeč so mi
 Tale prijazen kuža naju vsako leto pride pozdraviti
 Lepa pot, pogrešam križ z lilijami ob poti ki so tako lepo cvetele vsako leto
 Navadna lakota sedaj cveti, za čaj ...



 Kažipot za Kačji grad. Vedno sva ga obiskala kadar sva bila tukaj, a sedaj ga ne bova, ker Mery ne zmore take poti. Zaradi zaraščajočih vretenc  ne sme hoditi navzdol. Iz Temnjaka jo je nesel do ceste...


 Sedaj greva po desni cesti naokoli , vrnila se bova pa po levi nazaj
 Mery je zelo vesela, da lahko gre z nama.
..

 Pogled na hrib Vinska gora in Temnjak
 Ob novi ograji
 Po poljski ceti

 Čudovita njiva, toliko harmonije je v tem motivu....

 Gozdne češnje

Kako neprecenljivo, prelepo, ko lahko zaduhaš von sušečega sena....
 Obhodila sva dolino Loke- Lahko bi šla po drugi strani po cesti, a greva raje tukaj, čeprav je bolj daleč in je nekaj preprek, a je že tako prekrasen je pogled na  lepo obdelana polja
 Tudi tukaj je bilo veliko metuljev. Večinoma travniški lisarji

 Malo po brezpotjih, no prav za prav po travniški cesti, a je trava tako visoka, da daje vtis, kot da poti sploh ni....


Potem pa je pot ki je še prejšnja leta bila, kar nenadoma izginila. Kot tudi drevje ki so ga posekali 
 Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, sedaj pa raste grmovje in robidovje......
 Zelo mu je prijal počitek ko sva se končno prebila na vrh po brezpotju skozi robide in grmovje do ceste
 mimo velikih luž na cesti, kjer se je Mery okopala a je bil potem njen kožušček tak kot slonova koža. Komaj sem ji potem sprala blato iz njega. Se je pa ohladila ha ha ha
 mimo lične preže

Ker je bilo vroče je nama zelo prijalo, da sva lahko hodila pod košatimi krošnjami  visokih bukev. 

 Lepo urejena nova klop na vrhu Vinske gore
 Nazdravila sva  , ja poletju, življenju, , novim potem , optimizmu- Skratka lepo da je nama še dano uživati, ob teh malih radostih, ki so pravi mozaik veselja in življenja....
Lepe cvetke na vrhu

 
 

 Vzela sva si čas uživala  v naravi, ptičjemu petju, šumenju košatih krošenj dreves nad nama. Ter es potem polna energije napotila naprej na sosednji vrh Temnjak



Kjer je drevje tako gosto, da ni čudno da ima ta konec ime Temnjak
Ku ku je kdo doma
Kar kmalu sva prispela na ta malo manjši hrib 
 Kjer sva se usedla toliko da sva se slikala in potem pohitela naravnost navzdol, ter potem po cesti naokoli, kajti Mery je bila že pošteno utrujena midva pa tudi od pešačenja po brezpotju skozi luknje in robide navzgor.
Pogled skozi veje na Ramšakov vrh, kamor bova letos še tudi šla...
Po ozkih spranih poteh....
Ob robu travnika, ki je še nepokošen čakal na kosce
ter se niže priključila poti, ki sva jo zjutraj ubirala
Kaj kmalu sva potem prišla na cesto in   se po njej napotila do izhodišča, kjer sva si ogledala kažipote za Dolino mlinov, kjer sva prvikrat šla tu gor pa še ostale smeri, ja ta konec sva že kar temeljito prevandrala. Po poteh in brezpotjih... Lepi so ti kraji vredni obiska....


p.p.



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...