Spomini starega gojzarja- Ratitovec-POLETJE 2020

Vremenko je napovedal ,da bo sončen krasen dan-pa sva se odločila da jo mahneva na Ratitovec- Dvakrat sva bila že gor , vedno je nama bilo zelo všeč .dober mesec okrevanja naj bi tudi pokazal, ali se je kondicija že vrnila. Zelo zgodaj sva šla spat, da sva ujela kako uro spanca, a že malo čez pol eno zjutraj sva krenila na pot. Je kar oddaljeno od našega kraja, pa še tako je da veva že iz preteklosti, da so navadno zastoji na cesti, čeprav greš ponoči. Tudi tokrat je bilo tako...

 Malo čez dve sva se peljala skozi Škofjo loko-...tudi letos so zastoji novogradnje na cestahMalo čez tri pa sva že korakala po nama znani poti …:Ob naglavni svetilki gre kar hitro. Tu pri teh KAŽIPOTIH  SVA LANI BILA DOBRO URO KASNEJE, A KER NAMA SONCE NE "PAŠE" VEČ TAKO GREVA RAJE MALO BOLJ ZGODAJ NA POT, PA SI POTEM KJE V SENCI VZAMEVA ČAS ZA RAZVAJANJE

 

Po stopnicah, kjer sva lani sedela in so mimo naju švigali divji zajci, letos ni bilo nobene živali nikjer ...

Cvetje je tudi ponoči prelepo.... Pa še diši tako omamno
Modro nebo, zvezde, ki ugašajo cvetje ob poti, dobra družba, ja ni da ni....

Ko sva prišla do te skale sva potrebovala še luč, a sva malo počakala in ja dan se je naredil,,,,Sva splezala do poličke pod skalo , ja kljub letom je treba ohraniti malo prešernosti v sebi in spustiti otroka na plan .,

Tu si vedno vzameva čas 

nekaj zaradi tega da se odpočijeva, pa malo se je treba odžejati, zajeti sapo, kajti on kar pozabi da bo kmalu dopolnil 78 let, pa od začetka vedno tako hiti. Potem opoa se zadiha. A ko se odpočije, se aklimatizira navadi na redkejši zrak gre kot gams naprej... A vse je treba pričeti letom primerno

Kljub temu , da sva šla počasi sva kar hitro prišla gor, Ali pa se  je nama samo tako zdelo... Skratka polna dobre volje adrenalina veselja, da je nama uspelo se sploh odločiti in da sem zmogla pot do sem, sem kar čutila da po mali krizi bo šlo vse v redu naprej. Res je šlo

Je dejal naj ga slikam, pa sem ga ha ha ha

Nebo se je obarvalo rdeče tam na obzorju

Kot je že klasika na vseh najinih poteh, vedno kje, če je le prilika podrema kako skalo, ali ona naju, največkrat je ta zadnje prav... A se vedno zabavava ob tem.... Če si utrujen je pač treba malo popestriti pot, pa ni važno kako

vedno bolj se dvigava

Še zadnji metri

Koča v prvem jutranjem soncuLeseni tlakovci poudarijo domačnost in toploto

Ja tudi tu je Corona virus 19 pustil svoj pečat, Da veš kako se je treba obnašati...Pravilno!!!!

Všeč mi je tu gor, ko si enkrat tukaj, si ne želiš več oditi...Zjutraj sva si privoščila kavico, se odžejala potem pa pohitela naprej na Altemaver….

Malo po senci malo po jutranjem soncu!

Najin naslednji cilj Altemaver 1687 m

Mimo kalov na Altemaver

Ko zadiši po nageljčkih , krasni razgledi na Julijce, kjer sva obujala spomine na najine pohode v najboljših mlajših letih…

 lepo speljana pot

 Velesa in lilija v dobri družbi ostalega cvetja

tu se pot odcepi na Soriško planino

Ostal je le spomin......

Zelo dobro je tu vse označeno, samo volja in počutje je treba , pa gre...

 Ko naletiš na planike slikaš in si vesel da si jih končno videl letos, sicer prvič...

Navzgor proti Altemaverju mimo kalov odsevov v njih na Altemaver, kjer je prelepo, nikogar ni bilo na vrhu … Skratka uživanje sto na uro....

Pogled čez rob na Torko in vijugasto cesto po kateri sva se pripeljala 

 Pogled na Porezen

Julijske so se bleščale v soncu midva pa sva kar nekaj časa uživala na vrhu, a sva  potem mimo koče šla in obiskala še Gladki vrh

 Mraznice

 Pogled nazaj na pot, ki sva jo prehodila

 Na Gladkem vrhu sva opazila da so se okoli triglava pričele ovijati meglice

 Uživa na Gladkem vrhu

 Pa sva obrodila, kar sva nameravala... Bravo zelo hvaležna da mi je uspelo po dobrem mesecu okrevanja …...

 Pogled na Krekovo kočo z vrha.::Po okrepčilu na Krekovi koči sva se vrnila vsa hvaležna vesla v dolino. Upam da bo druga polovica leta, lepša in bolj naklonjena nama pred vsem pa zdrava....

Brez da bi pokusil flancate ne moreš z Ratitovca, dobri slastni da se kar topijo v ustih. Pa še prijazni oskrbniki, ja ni kaj , le škoda , da špehovke tokrat ni bilo. No pa drugič...

Od kole sva opazovala številne pohodnike na Gladkem vrhu

Sedela sva na klopeh in uživala v razglede na vse strani, ter poslušala zvončkljanje zvoncev od živine v globeli, ki je kot tiha glasba pritrjeval ptičjemu petju , sončnim žarkom, rahlemu pihljanju vetrčka, ki je kuštral lase. Kar začutiš kako te preveva dobra volja, energija, optimizem, zdravje. Ja Mati Narava je še vedno najboljši zdravnik. Se podpišem pod to …...

Kot vse, kar je lepo mine tako je tudi najino potepanje po Ratitovcu, se izteklo....Žal, a se sigurno še vrneva....Za slovo pa še cvetje ob poteh na Altemaver.

Lepo poletje vsem želim