V ta popolni prizor so se pomešali sivi obrazi mimoidočih mladih ljudi , a njihovi obrazi so bili kljub mladosti obrazi starcev in stark ,naveličani vsega z globokimi gubami in praznimi pogledi, ki so z vsakim premikom glave spremenili zelenilo v rjavo brozgo dolgočasja, naveličanosti in nelagodja,ter odtujenosti.
Nisem mogla verjeti,da jih tako čudovita okolica pusti povsem ravnodušne,da se jih ne dotakne...
Zadrhtela sem od hladu , ki je vel od njih ....stekla sem proč iz tega navideznega prikaza raja , ter ven čez travnato ravan, kjer je mala skupinica sijala od notranje sreče in zadovoljstva...Njim se je kot na povelje okolje spreminjalo v cvetoče poljane..Čez nekaj časa so nas dohiteli ljudje z mrkimi sivimi obrazi.Pomešali so se med optimistično razpoloženo skupinico . Kmalu so se jim obrazi razjasnili, kot bi sneli maske Ob prizoru,ki so ga dojeli so se tudi njim kotički ust počasi pričeli vihati navzgor. Oči oh te oči ,prej prazne,kot mrtve so se spet zableščale v polnem zanosu življenja. .Oživeli so , ter z zanimanjem opazovali okolico ter se vključili v pogovor .
Takrat sem dojela ,da vsak vidi svet z svojimi očmi in da na vsakega vpliva povsem drugače. Da pa je tudi velikokrat od okolice odvisno počutje posameznika, še posebno če se pusti vplivati od nje in dobro mislečih ljudi. Da včasih potrebuje samo besedo, ali dotik drugega da ga povede na svetlo stran življenja.
S to mislijo sem se prebudila ob nežni pesmi kosa, ki je žvrgolel pod oknom , ter napovedoval lep optimistično razpoložen dan. Tako je tudi bil
P-P-
Ni komentarjev:
Objavite komentar