Odhajanje -iz zbirke tudi to je življenje

Odhajanje
Odhajam,jaz ti ona on..
Včasih brez slovesa ,
ali bolečine .
Tiho, greš se posloviš,
Ali pa trpeče ,
tako boleče težko greš .
A kakor koli,
slovo vedno dokončno je slovo.
Le poti so različne in smeri.
Za nekatere strme polne so ovir.
Da si oddahneš ko zaslutiš .
Konec je....
Za druge gladke so poti mirne,
morda celo dolgočasne.
A so še vedno želje da ostaneš tu.....
Važna ni vsebina,
kajti tam na koncu vse izgine,
se razblini v dokončnosti..
A sprašujem se ,srečava se tam ...
Odgovora ni, le veter v krošnjah šumi ,
a nekako slutim , kaj hoče mi povedati.. ..
p.p.
"Vetrovno dekle"