Jesensko
sonce..
Ti
,On Jaz sedimo in molčimo,
prepojeni s preteklostjo,
s hrepenenjem prihodnosti,
se zavemo dragocenega trenutka
sedanjosti.
Molčimo
ne potrebujemo besed.
Čutimo
kako nam čas polzi
skozi dlani prosojnih od sejanja minljivosti..
.
Želja je samo ena da zaustavimo,
ta trenutek povezanosti za vedno.
Barve
so obarvale drevesa pred nami ,
vsi v
en glas vzdihnemo
in se
glasno nasmejemo…
ob
spominu na mlade dni,
Ko smo
se igrali pod barvnimi krošnjami …
srečni
se nasmejemo,
kajti vsi s sedmimi
križi na plečih,
se počutimo mlade
in napolnjeni s svetlobo ,
ter
energijo svetlih jesenskih sončnih dni..
p.p...
p.p...
Ni komentarjev:
Objavite komentar