Pohitela sva stran iz mesta skozi sončni par, kjer je naju dohitelo sonce in nama razkrilo prekrasen pogled na rdečkasto obarvano Peco
Nato pa sva kmalu prišla na Škalsko jezero in res nisva bila razočarana.
Pogled proti, Hrastovcu in konjušnici je bil čudovit.
Oba sva uživala v prekrasnih barvah pozne jeseni ,
Ustje Škalskega jezera je zaradi padavin kar naraslo
Pohitela sva naprej in kmalu prišla v Sončni park, kjer je naju razveselila majhna češnja z bogatimi cvetovi. Cveti vsako pomlad poletje in nato se sredi novembra spet razcvete- Zanimiv pojav, seveda sadežev ni, a je že to veliko vredno da lahko uživamo v jesenskih dneh poleg zlate jeseni obljubo pomladi v njenih cvetovih.
Zelo bujno cveti, posebno sedaj dve tri leti nazaj po žledu, ki jo je polomil februarja 2014, a se je ob

Skoraj vsak dan sva šla te dneve okoli jezera, ker za kam daleč ni bilo časa. Se je nabralo toliko drugih obveznosti, da sva bila vesela, da sva sploh utegnila opraviti svoj vsakodnevni sprehod. A vstaneš malo prej in kot že rek pove :Rana ura :Zlata ura še kako drži.
Dnevi so si sledili z veliko naglico, najini sprehodi po naši dolini ravno tako - Obožujeva jutra, ko sonce se spremeni v tisto pravljičnost, ko jutro reče dnevu Dober dan. Takrat ne potrebuješ prav nič več, kljub hladu ti je toplo okoli srca, samo to željo imaš da ta trenutek traja in traja. Zadnje čase sva se naućila posebno po njegovi težki izkušnji z boleznijo, da je važen prav vsak trenutek, da res ne potrebujemo veliko, da smo srečni. Sedaj tu !!!!
Sončni in deževni sivi dnevi so se menjavale, kot menjavamo srajce in bluze. Včasih sonce, kontrasti pa spet dež sivina in včasih prav krasna modrina, ki te navduši popelje iz vsak dana nekam na višjo ravan .
Opazovala sva ribiče, ki so namakali trnke v jezero
Ter prečudovite odseve barvne da ti je postalo lepo ob pogledu na njih
Po poteh je bilo kot bi hodil po plitvem potočku. A vsaj zrak je bil opran strupov sodobne tehnike, prometa itd.
Ob jezeru se je veliko spremenilo. Otoček je bil skoraj ves pod vodo
Sivina je zajela dolino
Drevesa so se skrajšala za dobre pol metra, kolikor je voda narasla.
Ob ustju jezera pa je bilo vse kot v brbotajočem loncu, vse spenjeno in rjavo
A vsaj pot je bila kolikor toliko suha in prehodna.
Odsevi so kljub sivino bili veličastni . Tudi Velenjsko jezero se je iz modre spremenilo v jekleno sivo barvo.
Skozi podhod z prelepim mozaikom , ter mimo Starega Velenja sva se napotila po 233 stopnicah
Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih
gradov v Sloveniji. V
zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1270. Njegovi prvi lastniki in
graditelji so bili gospodje Kunšperški, sledili so jim njihovi sorodniki
gospodje Ptujski, nato je postal last družine Liechtensteinskih. Potem je
pogosto menjaval lastnike. Družina Wagen von Wagensberg je v 16. stoletju
stavbo popolnoma prenovila: napol trdnjavsko zasnovani grad je spremenila v
renesančno rezidenco.
Med
pomembnejše lastnike sodita konec 19. stoletja še Karl in Bianca Adamovich.
Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini-Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno
rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot
italijanskega državljana izgnali iz Velenja.
Po 2.
svetovni vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so
uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil
propad.
Leta 1957 je velenjski premogovnik na gradu ustanovil Muzej
slovenskih premogovnikov. . Postopoma so v
njem začeli urejati prve zbirke, hkrati se je začela intenzivna sanacija stavbe
Leta 1957 je
velenjski premogovnik na gradu ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov.
Postopoma so v njem začeli urejati prve zbirke, hkrati se je začela intenzivna
sanacija stavbe.
Prispela sva do vrat, a žal je bilo zaprto. Bila sva prehitra odprejo ob 10 uri.
Z naslova <http://www.muzej-velenje.si/grad.php>
mimo prelepega mostovža sva se napotila na vrh hriba nad gradom
na
Muzej hiše mineralov predstavlja geološko zbirko mineralov sveta in obsežno zbirko mineralov s področja Slovenije. Danes je v Hiši mineralov na ogled preko 4000 različnih mineralov zasebne zbirke zbiralca in poznavalca Jožeta Rihtarja. V zbirki je edinstveni kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje leta 2008. ![]() Zbirka ima tudi pester izbor mineralov, ki žarijo v vsem svojem blišču pod ultravijolično svetlobo. Dodatne informacije |
ja november se bo vsak čas zaključil a če bo še količkaj lepo vreme bova šla še kam. Kajti zadnje čase se drživa rekA
CARPE DIEM
Ni komentarjev:
Objavite komentar