.....O tem kako se časi spreminjajo.
Poleti sva bila na obisku pri prijateljih , kjer se nas je zbralo kar precej ljudi, različnih starostih . . Sedeli smo za mizo pod latnikom in pogovor je nanesel seveda tudi o tem, kako so se časi spremenili. Sedeli smo po skupinah in modrovali, saj se ve, da starejši, naj bi vedeli vse bolje. No odvisno pač od starostne lestvice. . Sedeli smo za bogato obloženo mizo in moji sovrstniki so pričeli razglabljati in ugotavljati, da tako dobro, kot nam gre sedaj , še nam ni šlo nikoli. Kar se seveda hrane in pijače tiče- .
Opazovali smo malčke, ki so gnjavili svoje starše, ki so jim ponujali hrano, z vprašanjem. "Ali boš jedel to, ali to, ali to".
Slišati je bilo glasno ugovarjanje in nestrinjanje s ponudbo!
"Tega ne maram, to ni dobro, hočem to, hočem ono. Zakaj nisi prinesla mojo hrano zraven? Tega ne bom jedel."
Se je drl na ves glas nadebudnež.
Pa smo se mi takoj spogledali na zgornjem koncu mize in že pričeli obujati spomine na naše otroštvo, kako je sedaj vse drugače.
Sosed na levici je dejal,
"Pri takih priložnostih, kot je bila tale, smo morali biti tiho in pojesti, kar se nam je dalo na krožnik. Kako vesel in srečen sem bil , da sem se lahko najedel do sitega . Niti pod razno si ne bi kdo drznil kričati in zavračati hrano , ki je bila na mizi. Starši niso nič prigovarjali , samo resno so pogledali in vedeli smo da se moramo lepo obnašati, kajti drugače drugič nismo smeli zraven". Seveda nam tudi doma ni bila dana izbira, kaj bomo jedli. Nikoli ni nihče godrnjal, in sitnaril, da tega ne bo jedel ali onega. Če nisi jedel si bil pač lačen do naslednjega obroka. Sliši se morda kruto, a tako smo odrasli v ljudi, ki smo znali ceniti, hrano in stvari in se zavedali, da ne moremo imeti vsega,
Jaz sem se spomnila na naša skupna jutra z zajtrkom.
Zjutraj je bila bela kava ne prava,- ( no pravo kavo sta pila starša ob nedeljah popoldan, takrat je zadišalo po celi hiši...) - ampak ječmenova, in s kruhom, ki si ga nalomil noter, da je bilo gosto, da je žlica stala , ko si jo zapičil v posodo. Z tem zajtrkom si zlahka zmogel 6 kilometrsko pot do šole in šest nazaj domov. Tudi v šoli je bila malica Ali pa mleko s ajdovimi, koruznimi žganci. Nikoli ne , a prav nikoli ni nobeden dejal tega ne bom jedel.. Ker smo bili veliko na svežem zraku smo imeli zdrav apetit. Bila je seveda domača, kmečka hrana, ki seveda je bila naravno pridelana, brez vsakih pesticidov in škropljenj. Nismo uživali gaziranih pijač, , le tu in tam smo dobili ob raznih svečanih priložnostih za piti Cokto. Odrasli so pili mošt iz sadja .
Posledica tega je bila , da smo bili zdravi. Malo kateri kmečki otrok je sploh bil kdaj bolan.. Seveda je tu in tam kdo zbolel, a to je bila bolj izjema. . Bili smo veliko na svežem zraku delali smo , tudi igrali smo se na prostem . Skratka tako se je vse spremenilo. Malo smo obmolknili, nekaj zato, ker smo se posvetili okusni ponudbi mize, nekaj pa smo za hip ostali v spominih naših otrošlih dni.
Malo starejša soseda pri mizi je dejala:
"Kako je sedaj otrokom lepo. Vsega imajo, še tisto, kar včasih sploh ni obstajalo. . Morali bi biti presrečni,zadovoljni , a niso .Kljub temu da oni odločajo, kaj bodo pili, kaj bodo jedli, a mislim da petletnik le ne more odločati o tem, kaj bo oblekel , kaj bo jedel.. Ne znajo ceniti ne hrane kajti vse se jim zdi samoumevno in samo zahtevajo še boljše , še več. Težko je dopovedati malčkom da ne morejo vsega imeti, kar ima sosedov fant, ali kar vidijo na televiziji. Ali pa smo morda res s svojim razmišljanjem že za v staro šaro.
Kakor koli, smo dejali. Prav za prav moramo biti zadovoljni .
Kajti veliko dobrega nam je prinesla prihodnost, smo zaključili debato ob mizi, ampak tudi spoznanje, da le ni bilo vse tako slabo včasih , kot se na prvi pogled zdi , ter, kako nam mladi včasih poreko, ah vi ste živeli v kameni dobi .. Res je nismo imeli vsega, pa malo več discipline je tudi bilo, a smo kljub temu zrasli v zrele srečne ljudi. Malo smo se ustavili preteklosti, a sedaj uživamo v sedanjosti- Lepo nam je , da nam je dano, ko lahko primerjamo - bilo je nekoč -in kako je danes
P:P:
Ni komentarjev:
Objavite komentar