SPOMINI STAREGA GOJZARJA-JESENI V SLOVO-KAŠNA PLANINA

Že kar nekaj let , kar hodiva na Veliko planino se na Podvolovjeku ustaviva,, ter rečeva. "Enkrat bova pa raziskala to stran Kašno planino." Že spomladi sva grede, ko sva šla na Veliko planino , prvo zgodaj zjutraj krenila v to smer. Avto sva pustila malo nad Podvolovljek-om  in se nato napotila peš po gozdni cesti na  desno. Hodiva ovinek za ovinkom , kar naenkrat pa se cesta spusti navzdol. Hm sva dejala, to pa ni prav in sva šla nazaj . Pa nič sva dejala bova povprašala za pot. Res je nama delavec ob cesti lepo razložil, da b morala samo naprej in nato na desno , da je lepo označeno. A sva kljub temu skleni la da greva prvo na V. Planino.Grede nazaj sva pa bila poplačana za pot za prekrasnim pogledom na sončni vzhod, ki je pravkar osvetlil Kamniško Savinjske Alpe

Nato sva nadaljeva la takrat pot na Veliko planino. Letos pa sva prvo obiskala Veliko planino in se potem namenila na Kašno. Ubogala sva nasvet delavca, ki nama ga je lani dal ob cesti. Ter se pripeljala do vznožja kjer sva pustila avto in se nato odpravila na vrh. Bilo je   2. 10. 2017- Bil je vroč jesenski dan. Sicer je pihalo na Veliki planini, a na Kašni je bilo tako toplo :::Pa razgled za bogove 

 Drevesa so kar žarela pod modrim nebom ..Pastirska koča je samevala, ob njej pa velika miza z klopmi, ki je kar vabila da se odpočijeva. A nama se je mudilo na vrh

 Zelo lepo označene table ob poti. Živine ni bilo več nikjer, zato je naša Mery lepo šla poleg naju . A saj je bila že kar utrujena od poti na Veliko planino. Pa še vročina ji ni prijala preveč

 Vedno bolj sva se oddaljevala od žarečih dreves in vedno znova pogledovala nazaj.

 kupi barvastega borovničevja so žareli v popoldanskem soncu

 ko sva prispela na ravnino, sva občudovala odseve v  malih jezercih, ki so se, kot modra očesca bleščala na  jesensko obarvanih travnikih.

 bilo je zelo zanimivo. Ko sva premagala prvo strmino, sva mislila, da greva že proti vrhu. A potem se je po novno dvignila pot

 Vedno znova in znova sva občudovala gore, ki so se veliko lepše videle od tu, kot pa iz Velike planine

 Zadovoljna sva jo mahala proti vrhu

 Pod vrhom sva obiskala še veliko skalo na kateri sva se slikala

 Zelo vesela sva bila, da sva jo obiskala. Tu sva ostala, kar nekaj časa in uživala v jesenskem toplem soncu

mehko speljane poti med barvno preprogo

 Čeprav je bilo že pozno v  jesenskem času je bilo borovničevje še kako barvito. Ko sva bila konec septembra na Pohorju je že vse listje se osulo.

 Vedno znova sva pogledovala na Lepenatko, kjer sva bila pred kratkim  na drugi strani in Veliki Rogatec, katerega sva lani obiskala meseca septembra.

 kot male rumene zvezdice so se bleščale podvodne trave na vodi

 Na velikem Rogatcu trenutno ni bilo nobenega

 užival je na vrhu Kašne v razgledu na KSA - vidljivost sicer ni bila ne vem kako lepa , a kljub teu se je bolje videlo kot na Veliki planini. že občutek

 in odsevi

Se že vidi vrh Kašne 

 

 na vrhu sva se slikala Mery pa se je skrila med gosto borovničevje, ter malo zadremala.

 kako mogočno drevo- enostavno ne moreš  mimo .

 ko sva se vrnila pod pastirskim stanom spet na cesto sva šše zadnjič pogledala proti vrhu in si obljubila JA TU SEM ŠE PRIDEVA:

Poslovila sva se in se napotila skozi pravljično razsvetljen gozd, ter se  nato vsa zadovoljna in srečna vrnila domov.