SPOMINI STAREGA GOJZARJA- MESECU AVGUSTU V SLOVO 2. DEL

Konečka planina 1233- Prvi in drugi obisk-

Mesec avgust je bil zelo zanimiv. Bil je dež, sonce, megla, ja vse kar si si zaželel. Po deževni noči sva se odločila da greva na Konečko  planino med Smrekovcem in Boskovcem.

.- 

 Nisva še nikoli bila tu gor.Pripeljala sva se do Šmihela  nad Mozirjem . Nato sva krenila  desno in po nekaj minutah vožnje sva ugledala na prostem pred nama  hrib  Križ nad Belimi vodami , hja  kot navadno in je že klasika sva spet zašla. A ker so tu res prijazni ljudje doma so naju , kaj kmalu usmerili v pravo smer. Avto sva pustila ob ob robu gozda, kjer sem prvo ugledala prekrasnega metulja Gospico (Arginis paphia) ter ga poslikala od vseh strani. Bil je on samček , všeč so mi ti lepotci  nato pa  po dokaj izprani makadamski cesti  cesti nadaljevala pot. . Kar nekaj časa sva hodila da sva prispela iz gozda, kjer se nama je odprl čudovit panoramski pogled na pokrajino pod seboj
Sonce se je trudilo da se prebije skozi nizko oblačnost in tu in tam mu je res uspelo.

 kljub mokri travi od dežja pretekle noči se je čmrlj trudil, da si najde , kaj za malico

 Bogato rastlinje ob poti je bilo polno metuljev,. Midva sva opazovala panoramo pod sebojopazovala travnike in kravena njih ki so mirno in zadovoljno mulile travo meglice na nebu in upala , da naju ne bo presenetil dež. a midva sva tokrat hitela naprej, kajti zanimalo naju je, kakšna je ta planina, ki jo vidiva, celo iz Velenja in iz Sv. Križa nad Belimi vodami, seveda samo del.
 Čez nekaj časa sva prišla do razcepa in ena cesta je vodila na desno. Krenila sva po njej in pričela se je rahlo dvigati. kmalu sva prišla na rahlo vzpetino, kjer sva skozi drevesne krošnje videla cesto po kateri sva prispela. Pot pa se je še kar nadaljevala in kmalu sva potem prispela  skozi gost smrekov gozd z zanimivo obraščenimi štori

 Sva končno prispela do mostu z kovinskimi mostnicami. Mery ni hotela iti čez pa sem jo nesla. Vedela sva , da sva že blizu. Kljub sivemu vremenu nama je postajala pošteno vroče

nato pa sva ugledala pred nama travnik oziroma planjavo, ki je naju res presenetila. Kajti iz Šaleške doline si vidi samo en rob, nisva si niti predstavljala, da je tako prostrana in ....lepa 

 sicer so se preko nje vlekle meglice, a kljub temu naju je svežina zelene trave in pašnikov navdušila.

 Kal ob potiin konji ter krave ki so se pasle na drugi strani je nudilo prav lep vtis planinske paše. Tu sva videla napis in sklenila da greva enkrat še do te koče.

 Nato sva zavila na desno proti hribčku z malo kapelico, katero sva že večkrat opazovala iz SV, Križa nad Belimi vodami.

 Kmalu sva dospela po hribu do nje. 1330 metrov nadmorske višine stoji.
 Lepo se je videlo v Šaleško dolino, le vidljivost ni bila preveč dobra.

 

 Slikala sva se  za spomin ...

 nazaj grede nama je ob kalu prečkal pot prekrasen  prijazen konj.

 Pohitela sva nazaj, kajti vedno temneje je postajalo nebo.  Počasi sva e  napotila nazaj z obljubo da se še vrneva  in res sva se.

 Bilo je  je čez dobre tri tedne, ko sva iz Belih vod opazovala skozi daljnogled dogajanje na Konečki planini. Pa sva dejala greva pogledati kaj je gor tako zanimivega, da je bilo toliko ljudi gor. Pa sva šla, v lepem sončnem toplem dnevu, mimo pašnikov, kjer so trave imele že dopoldansko siesto po obilni paši. A na Konečki planini ni bilo več toliko  živine.

 spet sva občudovala panoramo pod nama Naju pa je presenetila velika sprememba na vrhu pri kapelici- To kar sva midva videla takrat od križa nad Belimi vodami je bila maša tu gor. Bilo je še vse lepo okrašeno, pa polno lepih lesenih rezbarij. Prav umetniško izdelanih. Ki so se kar bleščale v soncu. ja čepa paša za oči.

 

 

Predvsem pa naju je razveselil prekrasen razgled v Šaleško dolino, ki je kot na dlani ležala pod nama. Videla so se vsa tri jezera pa še nastajajoča, pa Lajše, pa letališče v Lajšah in seveda rudarske škode , kjer se je lepo videlo kako se počasi a vztrajno ravnajo vdori zaradi izkopa premoga. In tako  bo  počasi, a vendarle  se spet oblikovala, sicer malo drugačna Šaleška dolina.

in kaka razlika od prejšnjega obiska.Sedela sva na klopi molče in uživala mir, zelenje, in predvsem sonce 

 Prej megla , sedaj modro nebo.

 Zelo dolgo sva ostala gor. A potem je pričelo pihati in ja kaj kmalu so se prikazali temni oblaki nad Boskovcem, vedela sva da morava nazaj.

 A še sva uživala v pogledu na sosednji hribček  Sv. Križ nad Belimi vodami je bil od te strani povsem drugačen. razločila sva vsako skalo in ja....

 .....Zdelo se nama je da vidiva celo enega obiskovalca tam Kaj naredi jasnina in lep razgled!!! A postajalo je hladneje

Tudi Mery je uživala ležala je na klopi in ni ji bilo nič mar.

 Ko pa so oblaki pričeli risati temne sence po globeli pod nama sva se odločila da počasi oddideva nazaj iz tega neokrnjenega planinskega raja.

 Globoko pod nama je počivala v popoldanskemu počitku živina

 Še zadnji pogled v Šaleško  in Šoštanj z kadečo TEŠ

 ter na Križ...

 nekje visoko nas nama proti Smrekovcu je poletel helikopter in zmotil tišino planine

 Samo še en pogled in odšla sva,

Tu gor se še sigurno vrneva in greva potem naprej proti Boskovcu

 Vedno temneje je postajalo ob poti sva na ganku vidla prekrasne nageljne 

 Ter se nato mimo Šmihela  nad Mozirjem odpeljala nazaj domov z  veseljem da sva doživela to planino danes v soncu in jasnini
P.P.