SPOMINI STAREGA GOJZARJA -PO OBRONKIH ŠALEŠKE DOLINE

                 Krožna pot-

 Šenbric ,Skalni vrh, Vodemlja , Hrastovec, Škalsko jezero 

V megleno  hladno nedeljsko jutro, ter po celo tedenski megli si človek zaželi samo še sonca in modrega neba. Sva se odpravila peš iz Velenja mimo cerkve sv. Martina v Šmartnu  proti Konovem, ki je bilo večji del v megli

ter nato  mimo hišskozi barviti gozd  po asfaltni cesti do Šenbrica nad Velenjem. do Šenbrica z lepo cerkvico sv. Bric.

 Krasne kapelice  imajo tu gor

Pospešila sva, kajti bilo je hladno, in sivo vse okoli naju. nadaljevala sva po cesti proti Skalnemu vrhu. In po lepi ovinkasti cesti čez nekaj časa prispela , do odcepa

 in takrat sva dohitela sonce

tu sva zavila  s ceste  proti Skalnemu vrhu 

 zelo sva uživala na soncu, kajti v preteklih dnevih smo ga res pogrešali

 tudi Mery je bila dobro razpoložena

 po strmi poti sva prispela na vrh skalnega vrha, kjer pa je kar precej pihalo, slikala sva se in nadaljevala pot do Vodemlje, kjer sva videla  skozi drevje n Škalske Cirkovce, kjer se je  v soncu bleščala cerkev.

 tu gor sva bila spomladi februarja meseca. Veliko se je spremenilo. Nove ceste in skladovnice hlodov pripravljene da jih pripeljejo v dolino. Na Vodemlji je sijalo sonce in kljub snegu je bilo zelo prijetno toplo.

 mery je uživala na snegu, midva pa tudi

Uživala sva v razgledu na Škalsko jezero in Šaleško dolino , ter na gore v ozadju. Bilo je toplo, a kljub temu sva morala naprej po strmini do Škalskih Cirkovc in nato po asfaltu mimo Škalskega jezera domov. Prekrasno nedeljo sva preživela in si napolnila baterije za prihodnje dneve. Nekaj fotografij od poti

 pogled skozi gole veje v nebo

 podirajo drevesa in kje sva morala čez nje.

 pogled na Lubelo

pot iz Vodemlje je bila mehka , nekaj zaradi blata nekaj pa zaradi listja, a še veliko bolje kot po trdem asfaltu

 pogled na Hrastovec in Škale v ozadju

 škalsko jezero malo zoomirano

med barvami

 po strm9ni

 po novi cesti, ki je spomladi še ni bilo

 lepe korenine

mimo Hrastovca 

in potočka, ki se izliva v Škalsko jezero 

 še zadnjič sva pogledala na razpotegnjen hrbet vrha nad nama , kjer sva danes bila.

 mimo modrega  jezera

 kjer se je ob otočku  na  veji potopljenega drevesa sušil  krila prekrasen koroman

 tu ob jezeru je še vse zeleno in sveže, skoraj pomladno

 Nato pa čez borov gozd, ki je  še vedno zelo barvit, čez Sončni park zaokrožila domov. Z zavestjo da sva preživela lep dan, sicer je bilo kar naporno prehodila sva dobrih 10 km. Polovico po asfaltu, a je bilo vredno truda.  Razmigala sva okorele sklepe, se nadihala svežega zraka, ter vsrkala vase dovolj sončne energije. Ja lepo je bilo spet malo korakati za kondicijo in zdravje

p,p.